OZ 2004/2

M 73 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 OPENVMS TECHNICAL SYMPOSIUM Med 15. in 22. majem 2004 je v Nashui (New Hamphi- re) v ZDA potekalo tretje srečanje OpenVMS Technical Symposium . Simpozij je bil zamišljen kot srečanje upo- rabnikov, ki delajo na strežnikih z operacijskim sistemom OpenVMS, in inženirjev HP-ja, ki le-tega razvijajo. V Nashui je HP-jev testni center za OpenVMS, zato je bila tudi izbrana za kraj simpozija. Predavanja na simpoziju so imela zelo malo marketinške in zelo veliko tehnične vsebine. Osrednja tema simpozija je tokrat bil prehod OpenVMS-a na strežnike Itanium. Vsak dan se je začel z enournim splošnim predavanjem. Temu sta sledili dve daljši predavanji ali delavnici; eno dopoldne in eno popoldne. Dan se je običajno zaključil s še enim splošnim predavanjem. Vseh predavanj in de- lavnic je bilo 43. Po zahtevnosti so bila razdeljena v pet skupin: od uvodnih predavanj, za katera predznanje ni bilo potrebno, do najzahtevnejših predavanj, za katera smo udeleženci potrebovali veliko znanja o zelo specifič- nih temah. Predavatelji so bili projektni vodje in inženirji HP-ja, odgovorni za posamezne proizvode, ki so jih tudi podrobno poznali. Enega od uvodnih predavanj je imel tudi Mark Gorham, ki je podpredsednik podjetja HP, za- dolženega za OpenVMS. Da bi udeleženci lahko obiskali čim več predavanj, ki so nas zanimala, je bilo vsako predavanje izvedeno vsaj dvakrat. V večernem času so bila tudi tri srečanja ozi- roma okrogle mize. Prvo srečanje so pripravili v HP-ju in ob tej priložnosti predstavili svoje najnovejše aplika- cije na OpenVMS-u, predvsem pa uspehe pri prenosu OpenVMS-a in aplikacij na strežnik Itanium. Drugo srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj med inženirji HP-ja in udeleženci, ki so vključeni v testi- ranje prve komercialne verzije OpenVMS-a na Itaniumu – OpenVMS, V8.2. Inženirji HP-ja so želeli izvedeti čim več o potrebah in pričakovanjih uporabnikov pri prehodu na strežnike Itanium. Udeleženci srečanja pa smo po- skušali dobiti čim več informacij o težavah, ki jih lahko pričakujemo. Na tretjem srečanju se je predstavilo okoli 40 partnerjev HP-ja s svojimi aplikacijami za OpenVMS. Mnogi med njimi so predstavili že verzije aplikacij, ki tečejo na strežnikih Itanium. NEKAJ POVZETKOV IZ PREDAVANJ Procesorji Itanium Procesorji Itanium so družina 64-bitnih procesorjev, ki jih je razvil Intel na osnovi tehnologije Alpha. Danes se v strežnike vgrajuje druga generacija procesorjev z imenom Madison. Arhitektura, na kateri temelji procesor, se ime- nuje EPIC (Explicitly Parallel Instruction Computing). Osnovne značinosti arhitekture EPIC so: 1. Paralelizem. Instrukcije se združujejo v snope, vsak snop vsebuje tri instrukcije. Procesor lahko hkrati izvede instrukcije v dveh snopih, torej šest instrukcij naenkrat. 2. Izboljšana obdelava vejitev. Tradicionalni procesorji uporabljajo sistem predvidevanja vejitve ( branch- prediction ) za ugotavljanje najverjetnejšega nabora instrukcij. Ta sistem zelo zapolnjuje izvedbene kanale procesorja. V procesorju Itanium so ta problem rešili z dvema funkcijama: • Izdelana je podpora posebnim funkcijam vejitve (zanka while ...), ki omogoča hitrejše izvajanje teh funkcij. • Uveden je sistem trditev, ki uvaja pogojno izvedbo instrukcije; če je trditev pravilna, se instrukcija izvede, sicer se ne. S tem sistemom so odpravili vejitve v kodi. Kontrolna odvisnost je spremenjena v podatkovno odvisnost. Za sistem trditev so v procesorju na voljo posebni registri. 3. V procesorju so zmanjšali tudi potrebo po dostopu procesorja do pomnilnika. Uporabili so nekaj tehnik: • Večje registrske datoteke za obdelavo tekočih poslov. • Boljši nadzor nad hierarhijo pomnilnika. • Pomik ukazov za nalaganje podatkov v zgodnejše pozicije kode. V procesorju se uporablja spekula- tivna tehnika nalaganja podatkov iz pomnilnika. Po nekih predvidevanjih se v zgodnji fazi izvajanja kode naložijo tiste instrukcije, ki naj bi se izvedle. • Veliko število registrov zmanjšuje potrebo po ko- municiranju s pomnilnikom. 4. Spremenjena je tudi tehnika, ki obdeluje klice pro- cedur. Tradicionalni procesorji uporabljajo procedurni