OZ 2004/2

M 77 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 MICROSOFTOVA NT KONFERENCA 2004 Že deveto leto zapored se je v Portorožu, točneje v pre- novljenih in predvsem večjih kongresnih prostorih Grand hotela Emona od 10. do 13. maja odvijala Microsoftova NT konferenca. Otvoritev konference je bila za razliko od prejšnjih let manj uradna in bolj zabavna, pravzaprav majhen šov, ki ga je vodil igralec Gašper Tič. Poleg že znanih govorcev, veljakov slovenskega Microsofta in partnerja HP-ja, je bil častni gost še vodja delegacije Evropske komisije v Sloveniji Irec Erwan Fouere. Svojo misel na moto kon- ference “Uresničite svoj potencial” pa so predstavili tudi nekateri uspešni Slovenci, med njimi tudi Slovenka leta Benka Pulko. Otvoritev je glasbeno zaključila Helena Blagne ob spremljavi ekstravagantne skupine The Stroj z “evropsko” Odo radosti. Po otvoritvi je svetovno znani virtuoz Miha Pogačnik predstavil proces kreativnosti skozi prizmo umetnosti. Ta se začne z uglaševanjem ljudi v tem procesu in se nadaljuje z identiteto mojstrovine. Pomembno je, da se izkoristi celoten potencial ideje v praksi. Pogačnik je po- samezne stopnje tega procesa ponazoril z Bachovo fugo v g-molu, ki jo je zaigral na violino. Tako kot vsako leto je tudi letošnja konferenca poleg obsežnega urnika predavanj in delavnic ponudila prijet- no tako prijateljsko kot poslovno druženje udeležencev konference ob večerih: piknik v ponedeljek, dobrodelni pohod okoli Pirana v torek, zabaven kavbojski večer v sredo. Zaključek konference je bil v četrtek. Trendi in problemi industrije IT: Linux, prihod- nost orkestracije in napredni uporabniki Stari znanec NT konference, Rafal Lukawiecki, se je po- svetil nekaterim najbolj vročim vprašanjem, s katerimi se soočajo strokovnjaki za informacijsko tehnologijo. Začel je z navidezno nerešljivim nasprotjem med svetovoma Microsofta in Linuxa ter poskušal odkriti, kakšne koristi bi bilo mogoče imeti od njunega sožitja. Poudaril je po- men standardizacije v luči integracije sistemov. Pri tem je pomembna povezljivost na nivoju transakcij, podprta z varnostjo. Kot najpomembnejšo tehnologijo zadnjih let je označil spletne storitve, ki naj bi bile osnova za višjo abstrakcijo pri razvoju informacijskih sistemov. Spletne storitve naj bi zagotovile integracijo med različnimi sistemi. Same storitve bodo napisane v “nizkonivojskih” programskih jezikih (C#, Java ...). Končne rešitve naj bi se oblikovale s procesnim ali kon- figuracijskim programiranjem. Takšno programiranje naj bi zahtevalo čedalje več ljudi, ki poznajo poslovne pro- cese, ne poznajo pa toliko osnovnih tehnik programiranja. Microsoft in številna druga podjetja so razvoju na tem področju posvetila veliko časa in sredstev, zato bo imel Microsoft po predavateljevih predvidevanjih v bodoče na tem področju vodilno vlogo. Linux v povezavi z javo pa bo po njegovem mnenju dolgoročno obstal na sistemih, ki zahtevajo nizke stroške. Varnost informacijskih sistemov v Microsoftovi programski opremi Varnost je proces in ne stanje. Če si danes varen, še ne pomeni, da boš varen tudi jutri. Danes se v informacij- skem svetu pojavljajo vprašanja, kaj varovati in kako. V začetku pomislimo na fizično varovanje, kar pomeni npr. zaklepanje prostorov z informacijsko opremo. Skratka, onemogočen ali otežen neavtoriziran dostop do strežni- kov, notesnikov in delovnih postaj, torej do tiste opreme, ki predstavlja na eni strani trenutno pošteno tržno vred- nost strojne opreme in po drugi strani tudi informacijsko vrednost. Prav ta pa je resnici na ljubo lahko zelo visoka. Zamislimo si, da izgubimo podatke in informacije, za ka- tere smo porabili eno leto dela, ali da se npr. konkurenčno podjetje dokoplje do ključnih informacij svojega tekmeca (npr. pridobi trdi disk iz notesnika direktorja konkurenč- nega podjetja). V smislu fizičnega varovanja je torej po- membno centralizirano skladišče podatkov in upoštevanje ukrepov pred naravnimi katastrofami (npr. razpršenost nosilcev za obnovitev podatkov na več lokacij). Vsa nadaljnja razmišljanja o varnosti nas privedejo do spoznanja, da je potrebno od primera do primera oceniti tveganje za izgubo ali zlorabo podatkov. Najpogostejši primeri so: