OZ 2004/2

M 85 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 OCENA • Potrebna je reforma izobraževanja, s tem da je upora- ba informacijske tehnologije v izobraževanju mnogo pomembnejša od izobraževanja o informacijski tehno- logiji; treba je zagotoviti dodatno financiranje infor- macijske infrastrukture šol in javnih knjižnic v manj razvitih sredinah; postopek za pridobivanje subvencij bi moral biti enostavnejši in lažji; zagotovljeni morajo biti tudi programi evalvacije in objavljanja rezultatov; v visokem šolstvu je treba zagotoviti boljši dostop do področij strojništva, računalništva in informacijske tehnologije. • Treba je povečati naložbe v programe za reševanje di- gitalne ločnice; strateški cilj naj bi bila informacijska enakost. • Potrebna je sprememba tržne miselnosti, ker tržišče ne more rešiti obstoječih problemov informacijske neenakosti in jih lahko samo poglobi; trajnostni go- spodarski razvoj, izobraževanje in raziskave so bistve- nega pomena za reševanje tega problema. • Raziskovalni timi bi morali spremljati možnosti do- stopa vsake posamezne skupnosti do tehnologije in jim ponujati načine, kako rešiti probleme dostopa in izboljšati uporabo že obstoječih dostopov, ker boljša tehnologija prispeva tudi k večji uporabi le-te. • V ZDA zagotovo obstaja delitev družbe, ki jo povzro- ča socialni in ekonomski položaj Indijancev, Afroame- ričanov, Latinoameričanov in Aziatov; vendar si ZDA v globalni ekonomiji ne more dovoliti razsipavanja človeških virov na način, da so možnosti informacij- ske dobe na razpolago samo privilegiranim skupinam družbe; in je eden od izzivov razširiti možnosti infor- macijske dobe na vse Američane, ne glede na raso, nacionalnost, spol, prizadetost, starost, dohodek, iz- obrazbo, kraj bivališča in vrsto gospodinjstva; največ tistih, ki nimajo dostopa do interneta, je med vaškimi reveži in reveži v velemestih, gospodinjstvih mladih ljudi in samohranilcev; belci v ZDA imajo neprimer- ljivo več računalnikov na domu kot Indijanci, Afro- američani, Latinoameričani in Aziati; Američani z akademsko izobrazbo imajo 10-krat več računalnikov v gospodinjstvih kot tisti s srednjo šolo; v obdobju 1994–1997 so naraščale razlike med Afro- in Latino- američani glede posedovanja osebnega računalnika in online dostopa, ki so večje kot med belci in Aziati; delež Indijancev, Afroameričanov in Latinoameriča- nov, ki so zaposleni na informacijskih delovnih mestih je zelo majhen; po eni strani predstavljajo te skupine 25 % skupne delovne sile v ZDA, 33 % vseh študen- tov in 33 % vseh rojenih, po drugi strani predstavljajo samo 6,7 % delovne sile na področju računalniških in informacijskih dejavnosti ter 5,9 % delovne sile na področju strojništva, samo 1,7 % učiteljev na fakulte- tah za računalniške znanosti in samo 4,9 % učiteljev na fakultetah za strojništvo; ta statistika ima poseben pomen zaradi tega, ker je delo na področju informacij- ske tehnologije znatno bolje plačano kot na neinfor- macijskih področjih. Gospodarski vzpon ZDA ob koncu 20. stoletja je bil po- vezan predvsem z informacijsko tehnologijo. Informacij- ska tehnologija je prinesla nova delovna mesta, dvignila produktivnost in življenjski standard. Vendar predstavlja informacijska družba pozitivno realnost samo pod pogojem, če imajo vsi pripadniki družbe enako priložnost uporabljati informacijsko tehnologijo kot sredstvo za izboljšavo svojih življenj. Reševanje digitalne ločnice je skupna naloga predvsem industrije, vlade in neprofitnega sektorja. Informacijska tehnologija je namreč samo sredstvo za komuniciranje in znanje, ki podpira temeljne stebre druž- be, kot so izobraževanje, uprava, gospodarstvo, zdravje, okolje in zakonodaja. Čeprav je sredstvo, informacijska tehnologija tudi preoblikuje način, na katerega ljudje na začetku 21. stoletja živijo, delajo in se učijo. Javne točke za dostop so nepogrešljiva mesta za ublaže- vanje digitalne ločnice, s katero se soočajo revni posa- mezniki in skupine, čeprav ne morejo nadomestiti infor- macijske tehnologije na domu. V zvezi z digitalno ločnico imajo knjižnice posebno vlogo in usodo. Obstaja velika razlika med knjižnicami v bogatih in revnih regijah. Čeprav naj bi bile točke za dostop, se knjižnice v območjih s slabo informacijsko infrastrukturo soočajo tudi z ovirami za dostop. V rev- nih sredinah knjižnice nimajo zadovoljivega dostopa do najboljših informacij niti možnosti za nakup najboljše opreme niti za zaposlovanje ustreznega strokovnega kadra. Pogoji za uspešno reševanje digitalne ločnice je partner- stvo privatnega in javnega sektorja. Vendar je bolje, če se v enotnem procesu izkoristi strokovno znanje sleherne skupine, namesto da se vsakemu partnerju dodelijo v reševanje posebna vprašanja. Raj Reddy, sopredsednik PITAC-a pravi, da morajo teh- nologi in politiki razumeti, da je za boljši dostop potrebno imeti: 1. širokopasovne povezave; 2. računalnike in najnovejšo informacijsko tehnologijo za skupnosti in domove; 3. programsko opremo, ki je prilagodljiva in ustreza po- trebam vsake posamezne skupnosti; 4. urjenje in razpoložljive svetovalne službe za informa- cijsko tehnologijo;