OZ 2004/2

86 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 OCENA 5. raziskave, ki naj bi pokazale, za katere namene infor- macijsko diskriminirane skupine največ uporabljajo informacijsko tehnologijo. Digitalne knjižnice: univerzalni dostop do člo- veškega znanja Vprašanje razvoja digitalnih knjižnic je s pojavom inter- neta v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja let po- stalo naenkrat razbeljeno vroče in je vlada ZDA razglasila digitalne knjižnice za glavno temo raziskav na področju nacionalne informacijske infrastrukture. Posebej je bila poudarjena pomembnost strojev za iskanje po internetu kot veliki digitalni knjižnici brez kataloga [3]. Avgusta 1998 sta sopredsednika komiteja PITAC poslala predsedniku ZDAWilliamu J. Clintonu pismo, v katerem sta opozorila, da je tekoči zvezni program neadekvaten za novi začetek. Posledica tega je dejstvo, da se kritični problemi ne rešujejo in da ni pretoka idej za zaganjanje informacijske ekonomije. Zvezni proračun za leto 2000 bi moral predvideti sredstva za trajnostno rast raziskav na področju informacijske tehnologije [4]. Hsinchun Chen, znani ameriški strokovnjak za umetno inteligenco in digitalne knjižnice je leta 2000 zapisal: “Digitalne knjižnice so nacionalno in internacionalno mnogo bolj pomembne v letu 1999 kot v letu 1996.” [5]. Danes pa lahko zapišemo, da so digitalne knjižnice nacio- nalno in internacionalno v letu 2004 že postale nepogreš- ljiva oblika informacijske tehnologije, ki omogoča dostop do informacijskih vsebin na internetu, in s tem bistven del informacijske infrastrukture 21. stoletja. To dejstvo potrjujejo tudi argumenti v poročilu PITAC Digitalne knjižnice: Univerzalni dostop do človeškega znanja iz februarja 2001 za predsednika Georga W. Bus- ha, ki je prav takrat stopil na čelo nove ameriške admi- nistracije. Gre za vizijo PITAC-a v zvezi z digitalnimi knjižnicami kot obliko informacijske tehnologije znotraj celotne vizije PITAC-a o vlogi informacijske tehnologije v upravljanju razvoja v 21. stoletju. V prid stališču o nujnosti razvoja digitalnih knjižnic prepri- čljivo govori nekaj naslednjih številk. Kongresna knjižnica v ZDA, danes največja knjižnica na svetu, ima okrog 120 mio. enot raznovrstnega knjižničnega gradiva na preko 500 km polic: 18 mio. knjig, 12 mio. fotografij, 4 mio. zemlje- vidov in drugih kart, 2 mio. posnetkov, 50 mio. rokopisov idr. Nekaj več kot polovica knjig in serijskih publikacij je v angleškem jeziku in skoraj polovica v več kot 460 jezikih. Dnevni priliv je okrog 10.000 enot. Rekli bi, neverjetne številke. Vendar, če se ozremo na približne številke o in- formacijah v digitalni obliki, se zdijo te sicer impozantne številke o Kongresni knjižnici neznatne. Letno nastaja v svetu milijarda milijard bitov informacij. Veliko teh infor- macij je v obliki slik, zvoka in numeričnih podatkov. Od tega štejejo tiskani dokumenti samo 0,003 %. Vse velike projekte na področju informacijske tehno- logije v ZDA je financirala zvezna vlada začenši od elektronskih računalnikov, tehnologije za iskanje velikih baz podatkov v šestdesetih letih ter interneta in digitalnih knjižnic v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 1992 je bila znana konferenca Text Retrieval Con- ference v Rockvillu v ZDA (TREC), na kateri so bili predstavljeni rezultati prvega tovrstnega eksperimenta o iskanju istega tekstovnega gradiva, ki ga je istočasno samostojno reševalo več raziskovalnih skupin. V letu 1993 je ameriška vlada lansirala dokument Agenda for Action of the National Information Infrastructure . V letu 1994 so National Science Foundation (NSF), De- fense Advanced Research Projects Agency (DARPA) in National Aeronautics and Space Administration (NASA) sprožili znano iniciativo za raziskave in razvoj digitalnih knjižnic (Digital Library Initiative – DLI). Leta 1995 je bila ustanovljena članska organizacija ame- riških univerz Digital Library Federation (DLF). DLF spodbuja predvsem raziskave: • o strukturi, standardih, zaščiti in uporabi digitalnih knjižnic, • o arhivih za e-časopise, • o online zbirkah za uporabo pri pouku, • o internetnih servisih, ki razširjajo dostop do virov za znanstvenike, • o vlogi knjižnic v prihodnosti. Pri Corporation For National Research Initiatives (CNRI) deluje D-Lib Forum, ki ga v okviru DLI financira DAR- PA, NSF pa financira e-časopis D-Lib Magazine o inova- cijah in raziskavah v digitalnih knjižnicah. D-Lib Forum podpira skupnost raziskovalcev in razvijalcev, ki razvijajo tehnologije za globalno digitalno knjižnico z namenom olajšati njihovo sodelovanje, izmenjavo informacij in medsebojno komuniciranje. Od leta 1999 poteka druga faza, imenovana DLI 2. Od skupno 35 projektov, ki so financirani iz sredstev tega programa, je 34 projektov že končanih. 2 Razvoj digitalnih knjižnic kot informacijske tehnologije ni v rokah bibliote- karske profesije, kar je razvidno iz dejstva, da med nosilci projektov ni bibliotekarjev, temveč so bodisi s področja računalniških ved (večinoma) bodisi z znanstvenih podro- čij, na katere se projekti vsebinsko nanašajo (redkeje).