OZ 2004/2

M 87 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 OCENA Kljub temu zares impresivnemu razvoju v ZDA je bil komite PITAC mnenja, da je financiranje raziskav digital- nih knjižnic iz zveznih virov neadekvatno in premajhno. Raziskave naj bi bile po možnosti dolgoročne in dobro financirane iz teh virov, ker samo takšne raziskave lahko trajno zagotovijo nova spoznanja in inovacije. H. Chen je bil mnenja, da so vladne agencije za projekte DLI 2 odobrile denar, ki je presegal tudi pričakovanja za- devnih znanstvenikov [6]. V zvezi z univerzalno dostopno digitalno knjižnico zna- nja je podal komite PITAC štiri ključna priporočila: • Razširiti raziskave novih sistemov za organiziranje online vsebin in s tem v zvezi vprašanj metapodatkov, skalabilnosti, interoperabilnosti, shranjevanja in zašči- te, zasebnosti in varnosti ter uporabe. • Metapodatki so potrebni za opis, iskanje in dostop do multimedijskih vsebin (besedilo, slika, zvok) v digitalni obliki (npr. Dublin Core). • Zahteva po skalabilnosti se nanaša na velikost in pestrost vsebin in uporabe digitalnih knjižnic. • Za interoperabilnost med različnimi digitalnimi knjižnicami so pomembni enotni protokoli za avtomatizirano izmenjavo podatkov. • V tem hipu še niso razvite tehnologije za dolgo- ročno shranjevanje in učinkoviti postopki za pre- nos minljive vsebine v trajnejše digitalne arhive; samoumevno je, da mora vsaka digitalna knjižnica imeti tudi lastni digitalni arhiv. • Upravljanje pravic intelektualne lastnine je vse- kakor eden izmed najzapletenejših problemov, s katerimi se soočajo digitalne knjižnice; knjižnice potrebujejo fleksibilne licence, ki omogočajo iz- gradnjo arhivskih zbirk in prenos vsebine na no- vejše shranjevalne tehnologije. • Digitalne knjižnice morajo zaščititi vsebino pred nepooblaščenim dostopom ali pred neavtorizira- no ali pred nekontrolirano uporabo vsebin, kot je reproduciranje in posredovanje teh vsebin drugim uporabnikom; tehnologije za zasebnost in varnost morajo ščititi tako lastnike kot tudi uporabnike; zasebnost in varnost sta verjetno najbolj pomemb- na v zdravstvu. • Uporabnost je ključno vprašanje projektiranja in delovanja omreženih digitalnih knjižnic na glo- balni ravni, tiče pa se npr. vprašanja dostopnosti vsebin v več jezikih istočasno za različne ciljne skupine (npr. za učitelje in učence), fleksibilnosti periferne opreme (tipkovnica, miška, monitor, govor), iskanja slik, zvoka itd. • Zvezna vlada naj bi vzpostavila eno testno lokacijo ali več testnih lokacij za raziskave in razvoj v novih digitalnih knjižnicah različnih vrst in velikosti v zvezi z zgoraj opisanimi vprašanji; poglavitna vprašanja metapodatkov, skalabilnosti, interoperabilnosti, shra- njevanja in zaščite se lahko spremljajo samo skozi poskuse zbiranja in uporabe velikih digitalnih zbirk z raznoliko vsebino. • Zvezna vlada naj bi zagotovila trajen dostop do vsega njenega gradiva za javnost v digitalni obliki na inter- netu in prevzela vodilno vlogo v vzpostavitvi takšne digitalne knjižnice. • Zvezna vlada naj bi igrala tudi vodilno vlogo v razvo- ju politike intelektualne lastnine v digitalni dobi. Opombe 1 Beseda knjižnica v besedni zvezi digitalna knjižnica je nekoliko zavajajoča, saj jo prepogosto razumemo po vzgledu na tradici- onalno fizično knjižnico. Vendar so knjižnice samo eden izmed dobaviteljev tovrstnih digitalnih pristopov ( gateway ) k znanju. Poleg njih vzpostavljajo digitalne knjižnice založniki, podjet- ja, ustanove, vlade, stranke, posamezniki ... Poleg tekstovnega gradiva posredujejo digitalne knjižnice tudi druge vrste vsebin: posnetke gledaliških iger, koncertov, filmov, zgodovinskih kra- jev, naravnih znamenitosti, muzejskih zbirk itd. Pomen pojma digitalna knjižnica je tudi z ožjega bibliotekarskega stališča manj transparenten, kot bi pričakovali. Po definiciji Digital Library Federation (DLF) naj bi bila digitalna knjižnica organizacija. Naj- pogosteje se uporablja pojem digitalna knjižnica v pomenu zbirke digitalnih dokumentov na internetu. National Science Foundation (NSF) uporablja pojem digitalna knjižnica v programu Digital Library Initiatives (DLI) v pomenu računalniškega sistema za digitalne zbirke. Pojem digitalna knjižnica se uporablja tudi zaradi razlikovanja digitalnih knjižnic od digitalnih arhivov z namenom poudariti razlike med knjižničnim in arhivskim gradivom. 2 Ustvarjanje evropskega knjižničnega prostora se je začelo v letu 1990 s telematiko za knjižnice v okviru 3. in 4. okvirnega progra- ma za raziskave in tehnološki razvoj Evropske komisije, ki sta se končala leta 1998. V okviru 5. okvirnega programa (1998–2002) in 6. okvirnega programa (2003–2006) poteka ta proces ustvarjan- ja evropskega knjižničnega prostora v glavnem v delu programa IST za informacijsko družbo. Kar zadeva digitalne knjižnice, je namen vzpostaviti evropski distribuirani knjižnični prostor na osnovi interoperabilnih programskih oprem in standardov za upravljanje digitalnih zbirk. Vsaka država naj bi bila odgovorna za obdelavo kakovostnih virov dostopnih na njenem nacionalnem omrežju. Največji nacionalni program za digitalne knjižnice v Evropi je britanski eLib (Electronic Libraries Programme). Za okrog 60 projektov v okviru eLiba je bilo zagotovljenih 350 mio. funtov. Razvoj digitalnih knjižnic in s tem povezane raziskave potekajo povsod po svetu (Avstralija, Azija, Nova Zelandija ...). V bivši skupni jugoslovanski državi se je proces ustvarjanja enot- nega knjižničnega prostora začel že konec leta 1987 in nadaljeval v okviru SZTIJ-a, I. faze izgradnje v obdobju 1989–1991, kat- erega generalni izvajalec je bil IZUM v Mariboru. Meddržavne in državljanske vojne, ki so se začele po razpadu skupne države, so