OZ 2004/2

38 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 ZGODOVINA Prvo praktično seznanjanje s funkcionalnostmi normativ- ne kontrole se je v IZUM-u začelo z razvojem prototipa za izgradnjo geslovnika za Nacionalno knjižnico Srbije v Beogradu, vendar je IZUM projekt z razpadom nekdanje Jugoslavije opustil. Z raziskovanjem načinov in možnosti uvedbe normativne kontrole v sistem COBISS.SI je IZUM nadaljeval kas- neje. Še posebej intenzivno se je temu projektu posvetil v letih 1997 in 1998. Večina dogovarjanj o konceptual- nih vprašanjih je potekala v okviru delovne skupine za normativno kontrolo, ki so jo sestavljali strokovnjaki iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) in nekaterih večjih slovenskih knjižnic (Seljak in Seljak, 2002). Najprej je bilo treba rešiti vprašanje, kaj naj tvori osnovo za normativno bazo podatkov. Ko je bilo jasno, da v Slo- veniji nimamo ustreznih normativnih virov, smo vso po- zornost usmerili v bibliografske podatke v slovenski vza- jemni bibliografski bazi podatkov ( COBIB.SI) kot možni podlagi za programsko kreirane normativne zapise. S tem namenom je bila leta 1994 opravljena prva analiza COBIB.SI (IZUM, 1994). Rezultati analize so pokazali, da bi bilo iz zapisov v bibliografskih bazah podatkov smiselno uporabiti značnice za osebne avtorje, za druge vrste značnic pa to ne bi bilo priporočljivo predvsem zaradi premalo zanesljivih podatkov in drugih nedosled- nosti pri določanju oblike značnic. Jasno je bilo, da naj bi vzpostavitev normativne kontrole potekala postopoma, pri čemer bi začeli z imeni osebnih avtorjev. Tak pristop nam je narekoval tudi sam projekt. Dobro smo se namreč zavedali njegove kompleksnosti in pomanjkanja izkušenj na tem področju. Isto leto je IZUM izdal slovenski prevod (UNIMARC, 1994) formata UNIMARC za normativne podatke (IFLA, 1991). V sistemu COBISS uporabljamo za izmenjavo bi- bliografskih podatkov format COMARC za bibliografske podatke (IZUM, 1991), ki temelji na formatu UNIMARC (IFLA UBCIM Programme, 1994). Že takrat smo pred- videli, da bi lahko format, ki temelji na UNIMARC-u, ustrezal tudi normativnim podatkom. Prva verzija prototipne normativne baze podatkov z ime- nom CONOR, V1.0, je bila pripravljena novembra 1996 (Debeljak, 1997). Takrat je bilo v COBIB.SI več kot mili- jon bibliografskih zapisov z več kot milijon in pol polj za osebna imena, na podlagi katerih je bilo programsko kreiranih skoraj pol milijona normativnih zapisov. Že na začetku je bilo očitno, da bo ta verzija le izhodišče za na- daljnje delo. Zaradi na splošno slabše kvalitete tako do- bljenih normativnih zapisov (npr. podvojeni zapisi za iste- se je COBISS nadalje razvijal v glavnem kot slovenski knjižnični informacijski sistem, po letu 1998 pa so bili postopoma vzpostavljeni avtonomni nacionalni knjižnični informacijski sistemi na platformi COBISS tudi v večini drugih novonastalih državah na področju nekdanje Jugos- lavije (Seljak in Seljak, 2000). Leta 2003 je bil podpisan sporazum o vzpostavitvi mreže COBISS.Net s ciljem, da se med seboj povežejo avto- nomni knjižnični informacijski sistemi Bosne in Hercego- vine (COBISS.BH ), Črne gore ( COBISS.CG) , Makedoni- je (COBISS.MK) , Slovenije ( COBISS.SI) in Srbije (CO- BISS.SR) ter da se knjižnicam v mreži zagotovi možnost prevzemanja zapisov iz katere koli nacionalne vzajemne bibliografske baze podatkov. Ob tem je IZUM (2003a) prevzel vlogo koordinatorja projekta. Pri vzpostavitvi normativne kontrole je imela ključni po- men arhitekturna zasnova COBISS-a, ki temelji na vza- jemni bibliografski bazi podatkov COBIB in z njo pove- zanih distribuiranih lokalnih bazah podatkov sodelujočih knjižnic. Skladno s to zasnovo se bibliografski zapis ob vnosu v lokalno bibliografsko bazo podatkov programsko kopira tudi v COBIB, od koder ga lahko v svoje lokalne baze podatkov prevzamejo druge knjižnice. Knjižnice lahko bibliografski zapis ažurirajo v svoji lokalni bibli- ografski bazi podatkov, pri tem pa se pripadajoči bibli- ografski zapis v COBIB-u ažurira, če ima katalogizator ustrezno pooblastilo. Tudi katalogizator, ki želi ažurirati bibliografski zapis samo v COBIB-u, potrebuje za to po- sebno pooblastilo. Žal se dogaja, da nekatere knjižnice poskrbijo le za ažurnost zapisov v svojih lokalnih biblio- grafskih bazah podatkov, ne pa tudi v COBIB-u, čeprav imajo za to ustrezno pooblastilo. Zato so v bibliografskih lokalnih bazah podatkov bibliografski zapisi velikokrat popolnejši od zapisov v COBIB-u, kar zmanjšuje učinko- vitost sistema. Pri načrtovanju normativne kontrole smo se zavedali, da se bo to odrazilo tudi v vzajemni katalo- gizaciji z normativno kontrolo in da bo večjo usklajenost med COBIB-om in lokalnimi bibliografskimi bazami podatkov možno doseči šele po uveljavitvi nekaterih kon- ceptualnih sprememb v sistemu vzajemne katalogizacije v naslednjih fazah razvoja. Snovalci COBISS-a so se že od vsega začetka zavedali pomena normativne kontrole pri izgradnji bibliografskih baz podatkov. Tako so že pred petnajstimi leti ob drugih funkcionalnostih sistema napovedovali tudi skorajšnjo vzpostavitev normativne kontrole (Seljak idr. , 1988). Na- poved se je uresničila v začetku leta 2003 z vzpostavitvijo normativne kontrole osebnih imen avtorjev v COBISS.SI. Marta Seljak idr.: VZPOSTAVITEV NORMATIVNE KONTROLE V KNJIŽNIČNEM INFORMACIJSKEM SISTEMU COBISS.SI , SLOVENIJA