OZ 2004/2

M 39 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 2 ga avtorja, nerazlikovanje med soimenjaki itd.) in samega obsega baze podatkov bi bilo treba opraviti ogromno re- dakcijskega dela. Razen tega bi bilo treba zapise dopolniti še z vsemi ustreznimi normativnimi podatki in drugimi opombami, kot to predpisujejo katalogizacijska pravila. V naslednjih dveh letih je IZUM na osnovi odločitev, sprejetih v okviru delovne skupine za normativno kontro- lo, kreiral še dve prototipni verziji, v katerih smo začetni izbor osebnih imen avtorjev vsakič nekoliko zmanjšali (Seljak idr. , 1999). Tretja verzija, CONOR, V3.0, ki je bila kreirana v aprilu 1998, je tako vsebovala nekaj več kot 12.000 normativnih zapisov. Število izbranih imen osebnih avtorjev smo zmanjševali z namenom, da bi do- bili čim bolj kakovostne zapise, ki bi jih bilo možno redi- girati v doglednem času. Ti redigirani zapisi bi lahko nato tvorili začetno normativno bazo podatkov, ki bi jo kasneje dograjevali z novimi zapisi. Skladno z mnenjem, da predstavlja CONOR, V3.0, solid- no osnovo za nadaljnje delo, je IZUM: • pripravil predlog ključa za razdelitev normativnih za- pisov, ki naj bi jih posamezne knjižnice redigirale; • predlagal način povezovanja normativnih zapisov z bibliografskimi (IZUM, 1998a); • pripravil delovno verzijo priročnika COMARC za normativne podatke (IZUM, 1998b), ki v glavnem te- melji na slovenskem prevodu formata UNIMARC za normativne podatke (UNIMARC, 1994) in je prirejen posebnostim formatov COMARC (1); • podal predlog za potrebno nadgradnjo programske opreme za vzajemno katalogizacijo; in • pripravil algoritem za programsko kreiranje povezav pred vzpostavitvijo normativne kontrole. Predloge rešitev smo predstavili delovni skupini, vendar smo jih kasneje opustili, ker je NUK nenadoma spremenil stališča in ponudil popolnoma drugačen pristop k rešitvi problema. NUK je predlagal, da se vsa osebna imena avtorjev iz obstoječih bibliografskih baz podatkov (slo- venska in tuja ter osebna imena kot predmetne oznake) vključijo v normativno bazo podatkov; hkrati se preko identifikacijskih številk (ID-jev) ustreznih normativnih zapisov oblikujejo povezave med normativnimi in biblio- grafskimi zapisi (NUK, 1998). Prednost takega pristopa bi bila v tem, da bi se za vse osebne avtorje kreirali normativni zapisi. Ker bi bila v bibliografskih zapisih vsa polja za osebne avtorje pro- gramsko povezana, bi bilo možno realizirati iskanje oseb- nih avtorjev preko normativne baze podatkov. Čeprav smo se v IZUM-u zavedali, da izvedba projekta v obsegu, ki so ga zahtevali v NUK-u, ne more biti uspeš- na, smo upoštevaje njihove zahteve v letu 2000 pripravili prototipno verzijo CONOR, V4.4, ki je vsebovala skoraj 700.000 zapisov. Hkrati smo pripravili tudi prototipno programsko opremo za vzajemno katalogizacijo z nor- mativno kontrolo in kreirali povezave med normativnimi zapisi in ustreznimi polji za osebna imena v testni bazi podatkov COBIB.SI in lokalnih bibliografskih bazah po- datkov (IZUM, 2000). Sledilo je testiranje normativne baze podatkov CONOR, V4.4, testne vzajemne bibliografske baze podatkov in lo- kalnih bibliografskih baz podatkov ter programske opre- me za vzajemno katalogizacijo, pri katerem so sodelovali člani delovne skupine za normativno kontrolo in drugi zainteresirani katalogizatorji. Testiranje je pokazalo, da vsebuje normativna baza podatkov preveč napak. Ker je redaktorjev s potrebnim znanjem in izkušnjami v Slove- niji malo, bi bilo nemogoče bazo podatkov prečistiti do take mere, da bi jo katalogizatorji lahko pri svojem delu uporabljali kot koristen in učinkovit pripomoček. Decembra 2001 je bila tako pripravljena verzija CO- NOR, V5.1 (IZUM, 2001b). Vsebovala je približno 20.000 normativnih zapisov za slovenske raziskovalce in slovenske avtorje iz slovenske knjižne produkcije zadnjih nekaj let. Ta verzija je, redigirana in dopolnjena z novimi zapisi, tvorila začetno normativno bazo po- datkov CONOR.SI , ki je ob vključitvi v sistem vzajem- ne katalogizacije aprila 2003 štela nekaj več kot 24.000 normativnih zapisov. KONCEPTUALNA IZHODI[^A Preden smo se lotili vzpostavitve normativne kontrole, je bilo treba rešiti nekaj bistvenih vprašanj v zvezi s celotno logiko vzpostavitve, vključno z delovanjem normativne kontrole v praksi. Ena normativna baza podatkov ali več? Začetno vprašanje je bilo, ali bi imeli, podobno kot pri bibliografskih bazah podatkov, poleg centralne normativ- ne baze podatkov tudi več distribuiranih normativnih baz podatkov ali eno samo, ki bo skupna vsem knjižnicam. Distribuirane normativne baze podatkov bi imele to pred- nost, da bi vsebovale samo zapise za značnice, ki dejan- sko odražajo stanje v katalogu posamezne knjižnice. Ker pa bi bila vzpostavitev in sprotno ažuriranje distribuiranih normativnih baz podatkov tehnično in organizacijsko prezahtevna, smo se odločili za eno centralno normativno bazo podatkov. Marta Seljak idr.: VZPOSTAVITEV NORMATIVNE KONTROLE V KNJIŽNIČNEM INFORMACIJSKEM SISTEMU COBISS.SI , SLOVENIJA