OZ 2004/3

98 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 potrebno – ali je treba na primer za enotno značnico za imena svetnikov in cerkvenih dostojanstvenikov uporabiti njihovo latinsko ime namesto hrvaškega, če vendar upo- rabnik bolj pozna hrvaško različico imena in bo po pred- postavki publikacijo tudi iskal pod tem imenom v katalo- gu. Postavlja se vprašanje, katero obliko imena neevrop- skih avtorjev, pisanih z nelatiničnimi pisavami, privzeti kot enotno obliko, saj so transliteracije, ki se pojavljajo v publikaciji in pod katerimi bi uporabnik lahko iskal v katalogu, pogosto privzete iz anglofonskega okolja in ni- majo črk hrvaške latinice. Proučevana je tudi potreba raz- širitve definicije avtorstva glede na delež pri ustvarjanju nove vrste gradiva, posebno elektronske, vendar skladno z načeli frankfurtskega mednarodnega sestanka. Za to priložnost bomo navedli nekatera najpomembnejša dopolnila, ki so se že globoko ukoreninila v praksi. To so: oblikovanje imen novih administrativnih enot v formalnih značnicah, dopolnitev koncepta korporativne značnice za serijske publikacije oziroma vire v nadaljevanju ( conti- nuing resources ), uporaba navzkrižnih značnic v primeru, da avtor uporablja več imen za različne vrste svojih del (v glavnem pravo ime in psevdonim, npr.: Mijo Mirković in Mate Balota), razširitev uporabe enotnih naslovov na vsa anonimna dela (ne samo klasična), v proučevanju pa so tudi dela plodnih avtorjev (sicer predpisano v Pravilniku, vendar nesprejeto) ter razširitev definicije avtorstva za staro gradivo. Sama vsebina normativnega zapisa ( authority record ) v Pravilniku je urejena z začasnimi predpisi, nanaša pa se na izdelavo normativnih kataložnih vpisov ( authority entry ) za individualnega avtorja (členi 86/1 in 112/5), korporativnega avtorja (členi 140 in 150/2–5), za publika- cijo, katere sestavni deli se izločijo posebej (člen 17/8) in za uradne publikacije (člen 172/4). Ti predpisi so, skupaj s predpisi Smernic za izdelavo normativnih kataložnih enot in napotil (GARE in GARR), vgrajeni v normativni zapis formata UNIMARC (UNIMARC Manual: Autho- rities Format), katerega druga dopolnjena izdaja iz leta 2001 je že uvedena v sistem CROLIST Narodne in uni- verzitetne knjižnice. Prav z uporabo sistema CROLIST leta 1991 se je začela izdelava datoteke normativnih zapisov za potrebe izde- lave in kontrole dostopnih elementov v online katalogu. Praksa je pokazala, da z njihovo izdelavo v nekaterih primerih ni več potrebe po izdelavi vzporednih kataložnih enot, ki bi jih lahko zamenjali z napotili kot sestavnim delom normativnih zapisov. Delo v takšnem integriranem sistemu bo osnova za raziskovanje nalog kataložnih vpi- sov, ki jih predpisuje Pravilnik. KATALOŽNI OPIS Kataložni opis se v drugem delu Pravilnika nanaša samo na opis zaključenih publikacij in zbirk publikacij po stan- dardu ISBD(M) in na opis serijskih publikacij za neke uradne publikacije po standardu ISBD(S). Uporaba tega dela Pravilnika je posodobljena z Navodili za katalogiza- cijo zaključenih publikacij in zbirk publikacij , objavljenih v dveh izdajah leta 2000 in 2001. V Navodilih so inter- pretirana neka pravila Pravilnika, a za posamične biblio- grafske situacije so predlagane nove rešitve, ki opisujejo prakso. To zadnje se na primer nanaša na opis knjižnih zbirk, letopisov, almanahov ipd. kot mejnih publikacij med zaključenimi in nezaključenimi publikacijami, opis tematskih številk časopisov kot vsebinsko samostojnih delov serijskih publikacij in prispevkov s konferenc. Potreba po obdelavi tudi druge vrste knjižnega gradiva po mednarodnih standardih in posebno v pogojih njihove računalniške obdelave, je vpeljala v knjižnično prakso uporabo Iflinih standardov ISBD(A), ISBD(NBM), ISBD(PM), ISBD(CM), Guidelines for the application of the ISBDs to the description of component parts (Smer- nice za opis sestavnih delov), ISBD(ER) in od septembra tega leta tudi ISBD(CR). Opis tega gradiva se vključuje tudi v nacionalne bibliografije, zato je treba koordinirano delovati na razširitvi in interpretaciji obstoječih pravil. MOŽNA SMER RAZVOJA PRAVILNIKA IN PRIRO^NIKA Glede na možno smer razvoja katalogizacijskih pravil avtorici tega prispevka menita, da se je racionalno, eko- nomično in v duhu hrvaške katalogizacijske tradicije od- ločiti za EVOLUCIJO v reviziji obstoječega Pravilnika, ne pa za REVOLUCIJO v katalogizacijski praksi. Menita tudi, da je Pravilnik izdelan na osnovah, ki so z ene strani usklajene z mednarodnimi načeli in standardi, ki se tudi razvijajo in katerih struktura in filozofija se ni spremenila in se jo lahko podpre, z druge strani pa slonijo na hrvaški založniški tradiciji. Razvoj enega dela hrvaškega zalo- žništva, posebno hrvaških spletnih publikacij, je predmet analize Projekta vzpostavitve sistema za prevzemanje in arhiviranje obveznega izvoda hrvaških spletnih publi- kacij (pri tem projektu NSK sodeluje z Univerzitetnim računalniškim centrom Univerze v Zagrebu in podjetjem UNIBIS) in tudi od tukaj se pričakuje opazen prispevek k reviziji Pravilnika. Delo na reviziji Pravilnika bo moralo najprej rešiti neka načelna vprašanja in opisati prakso glede na pojav nove vrste gradiva in sprejete standarde. Načelna vprašanja se nanašajo na preverjanje nalog kataloga, kot so navedene v Pravilniku: ali se bodo po- Dorica Blažević, Mirna Willer: KATALOGIZACIJSKA PRAVILA NA HRVAŠKEM