OZ 2004/3

M 101 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Novka Šokica-Šuvaković: STARE IN REDKE KNJIGE V SISTEMU COBISS.SR so opombe o izvodu povezane preko podpolja 5 s siglo institucije, ki je podatek zabeležila. V formatu COMARC se za povezovanje z lokacijskimi podatki izvoda izpol- njujejo podpolja 0, 5 in 9 – podpolje 0 se uporablja za povezavo s signaturo, podpolje 5 za povezavo s siglo in podpolje 9 za povezavo z inventarno številko izvoda, na katerega se opomba nanaša. S tem je rešeno izpisovanje na ravni vzajemnega kataloga, v lokalnih bazah pa lahko preko signature in inventarne številke razvrščamo poda- tke o izvodih. ISBD(A) in pisava bibliografskega opisa Stare publikacije katalogiziramo po standardu ISBD(A), ki podpira bibliografsko obdelavo gradiva gle- de na pisavo publikacije, dovoljuje pa tudi transliteracijo. Knjižnice, ki uporabljajo latinico, so prevzele načelo transliteracije. V COBISS.SR se katalogizacija in tudi izpisi skladajo s katalogizacijsko prakso. Srbske knjižnice vodijo svoje kataloge za sodobne in tudi stare publikacije v izvirnih pisavah, z izjemo gotice. Enako je za publika- cije v stari cirilici in v grški pisavi. V COBISS.SR se v podpolja 001 (tudi v podpolje 7, ki se ne uporablja za iz- pise) med drugimi vnašajo tudi kode za naslednje skupine znakov: ba – latinica, ca, cb, cc – cirilica, ga – grščina in oc – stara cirilica. Za vnos znakov se uporabljajo kodne tabele. Razen BMS, ki jih je do sedaj dosledno uporablja- la za vnos vseh izvirnih pisav, v drugih knjižnicah siste- ma COBISS.SR ni povsem sprejet 3 vnos cirilice. Razlogi so predvsem v izpisu znakov na zaslonu, v pomanjkanju dokumentacije in programske opreme za izpise. Postopek vnosa znakov s kombinacijo tipk TAB+SpecZnak+Os- novniZnak je povsem enostaven za latinico, za cirilico pa izredno nepregleden, saj se na zaslonu vidijo latinični znaki. Ponovno bi morali premisliti o izpisovanju po kod- ni tabeli COBISS, saj cirilični znaki na zaslonu niso vidni (npr. – znak se izpiše kot znak ĕ). Vse do nedavnega se je zdelo, da bodo knjižnice ciriličnega področja sprejele latinico in transliteracijo, vendar se to ni zgodilo. Vse bolj dosledno se upošteva pisava publikacije in ne latinična transliteracija, kar podpira tudi programska oprema, ki jo knjižnice uporabljajo. V formatu MARC 21 je poskrb- ljeno za večjezične zapise v mnogih svetovnih pisavah (seveda tudi za cirilico in grščino), pri katalogizaciji se uporablja Universal Coded Charactet Set 4 (UCS ali ISO-IEC 10646). Ta je naprednejši od izpisov, ki se sedaj uporabljajo v COBISS.SR , pa čeprav nima vseh potreb- nih znakov stare cirilice. Dobro izpisovanje cirilice in grščine lahko vidimo v katalogu Ruske državne knjižnice RGB 5 , ki uporablja programsko opremo ALEPH in je bibliografsko obdelala nekaj svojih zbirk starih in redkih knjig ter inkunabul do 18. stoletja. KATALOGIZACIJA STARIH IN REDKIH KNJIG V SISTEMU COBISS.SR IN FOR- MATU COMARC Katalogizacija starih in redkih knjig se je v sistemu COBISS.SR začela že leta 1990, a so bili šele po letu 1998 izpolnjeni pogoji za kakovostno vključevanje takš- nega gradiva v bazo COBIB.SR. 1. V formata UNIMARC in COMARC so bila vgrajena polja, potrebna za katalogizacijo antikvarnih in elek- tronskih publikacij. 2. Pojavil se je standard ISBD(ER) in izpopolnil stan- dard ISBD(M). 3. V COBISS.SR je bila omogočena uporaba UNICO- DE, in sicer ne le v izpisih, ampak tudi v katalogizaci- ji. 4. Mnoge izkušnje knjižničarjev v sistemu COBISS.SR ter vključevanje novih knjižnic in institucij 6 z zbirka- mi starih knjig v vzajemno katalogizacijo. 5. Nastale so zbirke digitaliziranih kopij starih publika- cij, ki jih je treba povezati z elektronskim katalogom. 6. Uporaba XML bibliografij in katalogov. Osnovni pogoji za katalogizacijo starih publikacij so bili doseženi šele takrat, ko so bila polja za opis antikvarnega gradiva vključena v format UNIMARC, nato pa tudi v format COMARC. V Guidelines for Using UNIMARC for Older Monographic Publications (ANTIQUARIAN) 7 je razložena uporaba novih polj v bibliografski obdelavi in podana povezava s standardom ISBD(A) . V novi, poprav- ljeni izdaji ISBD(M) 8 je določeno, da se po standardu ISBD(A) katalogizirajo do leta 1800 izdane publikacije, kar olajšuje standardizacijo uporabe polj za obdelavo starih monografij v sistemu COBISS.SR . BMS je imela o možnosti takšne rešitve več pomislekov, povezanih predvsem s strukturo opomb o izvodu, ki ovirajo pripravo tiskanih katalogov z registri. 9 Tudi v kodah polj 140 in 141 so pomanjkljivosti. Posebna polja formata UNIMARC, ki se uporabljajo pri katalogizaciji starih monografskih publikacij: 012 Prstni odtis (ISBD(A) 8) 140 Kodirani podatki – Antikvarno gradivo - splošno 141 Kodirani podatki – Antikvarno gradivo – značilnosti izvoda 316 Opomba o izvodu (ISBD(A) 7.9) 317 Opomba o izvoru (ISBD(A) 7.9) 481 Privezano 482 Privezano k 518 Naslov v sodobnem pravopisu