OZ 2004/3

102 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Novka Šokica-Šuvaković: STARE IN REDKE KNJIGE V SISTEMU COBISS.SR Polja formata UNIMARC, ki so še posebej značilna za opis starih publikacij: 321 Opomba o kazalih/povzetkih/refe- rencah iz drugih virov 324 Opomba o izvirniku (prej - Opomba o faksimilu) 620 Iskanje po kraju izida 865 Elektronska lokacija in dostop Polja formata UNIMARC, ki bi jih še morali vključiti v COMARC: 318 Opomba o delu (action note) 325 Opomba o reprodukciji Polja, ki se v formatu UNIMARC uporabljajo za horizon- talno povezovanje izvirne publikacije in njene reproduk- cije; o njihovi uporabnosti bi morali premisliti: 455 Reprodukcija od (reproduction of) 456 Reproducirano kot (reproduction as) O uporabi polj 455 in 456 bi morali razmisliti tudi zato, ker je struktura polj za povezovanje v formatih UNIMARC in COMARC različna. Polji 455 in 456 se lahko uporabljata tudi za povezovanje fototipije starih publikacij z izvirnimi. Zdaj se fototipije starih publikacij bibliografsko obdelajo v posebnih zapisih in povezava z originalom se vzpostavlja preko opombe 324. Obrnjena povezava “original – kopi- ja(e)” se ne more vpisati, saj polja 325 v strukturi formata COMARC ni. Povezava originala z reprodukcijo je pri starem gradivu zelo koristna, saj se namesto originala upo- rabljajo kopije. Hiperpovezave Stare in redke publikacije so predmet preučevanja in ana- lize, sama uporaba tega gradiva pa načeloma ni dopustna. Katalogizacija starega gradiva predvideva, da se morajo zahteve trajne hrambe izvirnih publikacij uskladiti z odpr- tostjo zbirk za uporabnike. Na začetku devetdesetih let se je zdelo najbolj primerno, da se vsi podatki o publikaciji vpišejo v zapis UNIMARC, ki bi bil iskalen in bi se upo- rabljal za tiskanje kataloga z registri. To je privedlo do rešitve, ki jo je uporabil BMS in ki je omogočila uspešno tiskanje večjega števila katalogov. Če želi knjižnica podrobneje obdelati kakšno staro, redko publikacijo ali celo zbirko in jo digitalizirati (tj. skenira- ti), lahko del posla opravi v sistemu COBISS. Pripravo in skladiščenje digitalnih kopij lahko organizira tako, da bodo te preko določenega spletnega servisa dostopne na internetu. Publikacijo v celoti ali vsak njen digitaliziran del lahko bibliografsko obdela v bazi COBIB.SR po ISBD(ER), tako da v polje 856 vpiše naslov hiperpo- vezave do spletnega dokumenta. Prav tako lahko bibli- ografski zapis za izvirno publikacijo preko polja 856 z izbiro ustrezne vrednosti indikatorja ( dostopno tudi na ) poveže z njeno digitalizirano kopijo. Če bi za eno staro publikacijo v bazo vnesli en bibliografski zapis in bi vse njene značilne dele (npr. ilustracije, podpise, pečate idr.) še dodatno katalogizirali kot članke, ki so preko polja 464 povezani z matično publikacijo, bi omogočili iskanje pu- blikacije in vseh njenih delov. Z vpisom hiperpovezave v polje 856 bi iz baze COBIB.SR zlahka prešli na skenirane strani, ki bi jih lahko uporabljali kot publikacijo samo. Model povezovanja je popolnoma enak kot pri člankih iz elektronskih časopisov, ki so povezani z bibliografskim opisom časopisa, ki hkrati obstaja v tiskani in elektronski verziji. Na takšen način še vedno ne bomo dosegli rezultatov, ki jih je Univerzitetna knjižnica v Torontu dosegla pri svoji mnogo kompleksnejši predstavitvi online zbirke Ana- tomia 1522–1867: Anatomical Plates from the Thomas Fisher Rare Book Library na naslovu http://digital.library. utoronto.ca/anatomia/. Katalogizacija za{~itne kopije starih in redkih knjig na mikrofilmu Mikrofilmanje starih in redkih publikacij ima zaščitno funkcijo. Ena kopija je namenjena trajni hrambi. Izdelajo pa se tudi mikrofilmske kopije, ki so namenjene uporab- nikom za pregledovanje z mikrofilmskim čitalcem. Dalj časa je bilo mikrofilmanje edini način za presnemavanje publikacij, od pojave skenerja pa se delajo tudi digitalne kopije. Ne glede na medij, na katerem so posnete, so te zaščitne kopije namenjene uporabi. Dostop do originala je možen samo pod strogimi pogoji, da se gradiva ne bi ka- korkoli fizično poškodovalo. Katalogizacije starega gradiva ni mogoče ločiti od katalogizacije teh zaščitnih kopij. Po UNIMARC-u 10 jih je mogoče katalogizirati na dva načina: 1. Predpostaviti, da sta original in mikrofilmska kopija ena publikacija ter ju katalogizirati v enem zapisu (oziroma pri monografijah v več delih v več zapisih). 2. Original in mikrofilmsko kopijo katalogizirati kot dve posebni publikaciji na dveh medijih, original na papirju in kopijo na mikrofilmu, za kar kreiramo dva zapisa. Obe različici imata dve možnosti: da se povezave med originalom in mikrofilmsko kopijo označijo v opombah 324 in 325; ali da se za povezovanje uporabljata polji 455 in 456. V sedanji strukturi zapisa COMARC ni možen nobeden od modelov. Za prvi način bi morali spremeniti kontrolo