OZ 2004/3

M 113 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 1. HKRATNA UPORABA BIBLIOGRAFSKIH PODATKOV 1.1 Splošno Vzporedni (hkratni) dostop do več bibliografskih baz podatkov ali omrežij naj bi omogočal pred- vsem naslednje: 1. Hkratno iskanje in prikaz rezultatov za končnega uporabnika na skupnem iskalnem vmesniku; mogoč prikaz dvojnih zapisov ločeno ali skupaj. 2. Čim večjo ekonomičnost ponovne uporabe že obstoječih podatkov za namene lastnega katalogi- ziranja, ki ga izvaja katalogizator knjižnice. S prvim vidikom se ta članek ne ukvarja; orodja, ki takš- no vzporedno iskanje omogočajo, predstavljajo sicer znatno olajšanje za končnega uporabnika, vendar na re- šitev mnogih, pozneje omenjenih problemov ne vplivajo bistveno. 1.2 Potreba po ponovni uporabi Bibliografsko opisovanje objektov v okviru formalnega ali vsebinskega katalogiziranja je zelo kompleksna dejav- nost, ki za dosego ustrezne kakovosti zahteva veliko časa. Vendar tudi pri tej osrednji knjižnični dejavnosti vidik stroškov igra čedalje pomembnejšo vlogo. V današnjem času, ko vlada vsesplošno navdušenje nad pregledovalni- ki, kot je Google, odgovornim v resnici ni lahko uteme- ljiti, zakaj zahteva katalogiziranje knjižničnega gradiva toliko časa in stroškov. Po eni strani so zahteve po popolnosti včasih resnično ne- koliko pretirane, po drugi strani pa bi se slabša kakovost jasno pokazala šele čez vrsto let, se pravi v času, ko ško- de, po naših izkušnjah, z obstoječimi sredstvi ne bi bilo več mogoče odpraviti. V zvezi z zgoraj navedenimi stališči postaja čedalje bolj razširjena uporaba že izdelanih zapisov in s tem povezano vse tesnejše sodelovanje na področju bibliografskih baz podatkov (datapools) čedalje pomembnejše. Običajno so, zaradi shranjenih velikih količin podatkov, zelo po- membne zlasti bibliotekarske zveze ali bibliotekarska omrežja z enotno notranjo strukturo. PROBLEMI PRI POVEZOVANJU BIBLIOGRAFSKIH OMREŽIJ Wolfgang Hamedinger Die Österreichische Bibliot- hekenverbund und Service, GmbH, Wien Kontaktni naslov: wolfgang.hamedinger€bibvb.ac.at 1.3 “Krasni novi svet” V “krasnem novem svetu” katalogizator ustrezen kata- ložni zapis išče najprej v svojem lastnem sistemu. Če ga tam ni, ga nato istočasno išče tudi v nekaterih ali vseh zanesljivih virih podatkov, ki so na voljo, in ga, upajmo, v večini primerov tudi najde. Z enim samim pritiskom na gumb ga prevzame v svoj lastni sistem in mu doda samo še podatke o zalogah; s tem je katalogiziranje zaključeno. 2. ZANKE 2.1 Osnove Načeloma bo uporaba tujih baz podatkov zanimiva takrat, ko bo za to potrebno manj dela, kot če bi povsem na novo izdelali zapis. Postopek uporabe tujih baz mora biti zato v čim večji meri vpet v potek katalogizatorskega dela, v vsakem primeru pa mora omogočati naslednje: • skladno in samoumevno vpetost v običajni potek dela, • enostavno iskanje, • enostaven prevzem zapisov ob le malenkostnih spre- membah, • občutek subjektivnega olajšanja in hitrejše katalogizi- ranje, gledano v celoti. Če te točke niso izpolnjene ali pa so izpolnjene le v manj- ši meri, je za prevzem potrebno več dela. Zato morebiti tudi zapise, ki bi jih sicer bilo zelo enostavno prevzeti, katalogizator raje v celoti izdela sam.