OZ 2004/3

116 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 da dodatno delo skoraj ne bi bilo potrebno. 3. Mogoče naj bi bilo prepoznati že postavljene delne strukture (kot npr. že obstoječi vpis za serijo ali delo, ki ga je treba dopolniti z določenim zvezkom ali letnikom). Pri vsakokratni analizi je treba zaradi uporabe lokalnih identifikatorjev (v najboljšem primeru mednarodna upora- ba na ožjem teritorialnem območju) uporabiti postopek pri- merjanja in združevanja na osnovi besedila, da bi dodelitve že obstoječim delnim strukturam oziroma lastnim norma- tivnim datotekam lahko vsaj deloma zanesljivo prepoznali. Postopek transformacije tujih entitet v lastne strukture je lahko različno zahteven: lahko je zelo enostaven ali pa, ob še sprejemljivi zahtevi po vloženem delu, že povsem brez- upen. Medtem ko je zelo strukturirane vpise podatkov mo- goče strniti v enostavne zapise, je nerazčlenjene opombe skorajda nemogoče sintaktično analizirati. Zato je ustrezna avtomatska obdelava podatkov iz takega vira vedno obso- jena na neuspeh. 3.4 Poseben primer: normativni podatki Avtomatsko dodeljevanje normativnih zapisov brez eno- značnih in nedvoumnih identifikatorjev je posebej koč- ljivo. Treba je poiskati kriterije, s katerimi se lahko brez uporabe umetnega številčenja iz vsebine zapisa izdela enoznačne ključne vrednosti, ki omogočajo primerjavo. Pri osebnih imenih, pri katerih se oblike vpisa ne ujema- jo, se določena oblika vpisa dostikrat pojavi kot napotilo pri lastnem normativnem zapisu. Podobno velja tudi za korporacije, pri čemer je bistvenega pomena, da uporab- ljamo samo tisti ključ, ki vsebuje informacije z zadostno vsebino; tako je npr. zlasti pri korporacijah značilno veli- ko število ujemanj pri kratkih oznakah in okrajšavah. 4. ZAKLJU^NE OPOMBE Splošen postopek, s katerim bi rešili vse prikazane pro- bleme, ni mogoč, dokler se pravila in prikaz podatkov v praksi razlikujejo v tako veliki meri. Vendar pa so bili v zadnjih letih razviti postopki in začeti projekti, ki se v nekaterih območjih in pri povezavi struk- turiranih virov podatkov podobne kompleksnosti vseka- kor zdijo zelo obetavni. Ustrezna povezava teh že znanih metod in njihova uporaba v velikih katalogizacijskih sistemih bi lahko znatno olajšali uporabo podatkov in hkrati omogočili prihranek pri virih. Iz nemščine prevedla Nataša Belšak. Wolfgang Hamedinger: PROBLEMI PRI POVEZOVANJU BIBLIOGRAFSKIH OMREŽIJ