OZ 2004/3

M 117 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 INTEROPERABILNOST – SODELOVANJE IN KONKURENCA V PROSTORU KNJIŽNIC IN INFORMACIJSKIH SERVISOV Johan van Halm Library Consultant, Amersfoort (NL) 1 Kontaktni naslov: johanvanhalm€compuserve. com 1. UVOD Ponudniki (proizvajalci) integriranih knjižničnih sistemov (ILS) lahko pripomorejo k učinkovitej- šemu in uspešnejšemu knjižničnemu poslovanju, večji učinkovitosti knjižničnega menedžmenta in zagotavljanju boljših storitev knjižničnim uporabnikom. Najnovejši integrirani knjižnični sistemi lahko zagotovijo izvajanje postopkov nabave, katalogizacije in izposoje gradiva ter mnogih drugih postopkov “v enem paketu” ter preskrbijo upravljalske informacije, tako da imajo lahko knjižničarji boljši nadzor nad izdatki, poslovanjem in zaposlovanjem. Večina sistemov ima tudi dodatne funkci- je, ki lahko, na primer, omogočijo oddaljenim uporabnikom online dostop do knjižničnega kataloga ali omogočijo knjižnicam kreiranje lastnih online baz podatkov. V OCLC-jevem poročilu The 2003 OCLC Environmental Scan: Pattern Recognition 1 je navedeno, da so v “okolju knjižničnih aplikacij dolgo prevladovali integrirani knjiž- nični sistemi in da končno zaznavamo nujni premik na bolj pluralne sisteme. To spremljata dve dopolnjujoči se gibanji. Prvič, videti je, da so se končno začeli pojavljati resnično porazdeljeni sistemi. In drugič, veliko knjižnič- nih protokolov in standardov se modernizira na spletni način, s čimer postajajo manj specifični za knjižnice in bolj medsebojno povezani.” Na to potrebo po medsebojni povezljivosti in interope- rabilnosti se je odzvalo veliko ponudnikov ILS, ki sedaj ponujajo množico rešitev v obliki aplikacij “v svežnju”, pogosto od drugih proizvajalcev, s standardnimi funkcija- mi ILS ter dodatnimi – konkurenčnimi funkcijami: Standardne funkcije ILS (tehnična podpora in OPAC) kot del bolj tradicionalnega integriranega knjižničnega siste- ma, vključno z notranjim poslovanjem in digitalizacijo. Posebne in dodatne konkurenčne lastnosti: • dostop (preko ‘digitalne knjižnice in portala’) do - notranjih in zunanjih baz podatkov (brezplačnih in z licenco), - spletnih virov, - digitalne knjižnice in zbirk, - e-knjig in e-časopisov, - prijave na vse aplikacije preko integriranih rešitev v podjetju; • integracija sistemov za upravljanje izobraževa nja (npr. blackboard) in izobraževalnih portalov ustanov z online dostopom do učnega gradiva; • povezovalni servisi na osnovi OpenURL; • virtualni referenčni pulti (VRD); • sistemi za samopostrežno izposojo (knjigomati), ki uporabljajo RFID; • e-založništvo; • upravljanje več knjižnic, ki omogoča sodelovanje knjižnic na ravni postopkov, vključno z vzajemnimi katalogi, medknjižnično izposojo, konzorciji in (drugimi) oblikami souporabe virov; • ERM (upravljanje elektronskih virov); • upravljanje delovnih postopkov (WFM) z neposredno povezavo do virov ter • interoperabilnost in medsebojna povezljivost: največji izziv avtomatizacije knjižnic . 2. INTEROPERABILNOST IN MEDSEBOJNA POVEZLJIVOST Interoperabilnost je zmožnost sistema ali izdelka, da so- deluje z drugimi sistemi ali izdelki brez posebnega truda uporabnika storitve oziroma kupca. Interoperabilnost po- stane zelo pomembna kakovost za izdelke informacijske tehnologije, ko zamisel “omrežje je računalnik” postane resničnost. Zato se izraz veliko uporablja v marketingu in je pogosto zlorabljen. Jasno mora biti, da je za zagotavljanje interoperabilnosti potrebno veliko več kot uporaba združljive programske in strojne opreme, ki temelji na odprtih standardih, 2 čeprav je seveda tudi to pomembno. Zagotavljanje učinkovite