OZ 2004/3

118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Johan van Halm: INTEROPERABILNOST – SODELOVANJE IN KONKURENCA ... interoperabilnosti namreč pogosto zahteva radikalne spre- membe v načinu dela organizacij in predvsem v njihovem odnosu do informacij. Gre za maksimalno povečanje možnosti za izmenjavo in ponovno uporabo informacij, tako znotraj kot navzven. Interoperabilnost se nanaša tudi na storitve in upravljanje človeških virov (HRM) kot tudi na celotno organizacijsko sestavo. S sodelovanjem in odprtostjo lahko imetniki virov bolje izkoriščajo lastne informacije interno in obenem posta- nejo vidni za vedno zahtevnejše uporabnike, ki niso več zadovoljni s telefonskimi klici, pisnimi sporočili, obiski ali z lastniškimi vmesniki gostitelja, ponudnika ali pro- izvajalca ILS. V tem novem okolju bodo interoperabilne organizacije opazne, uporabne in osredotočene na upo- rabnika, pri tem pa bodo še vedno ohranile svojo lastno blagovno znamko na portalih, preko katerih so na voljo njihove storitve in vsebina. Interoperabilnost je nujna tudi zato, da se prepreči na- daljnje ukinjanje posredništva, ki je posledica različnih iniciativ OAI (Open Archive Initiatives), ki zahtevajo povezovanje repozitorijev dokumentov, strežnikov za prednatise in digitalnih knjižnic ter dostop preko skupnih, uporabniško prijaznih in enostavnih vmesnikov. 3. KONKUREN^NOST Informacijska industrija kot takšna se sooča s spremembo paradigme. Knjižnice se spreminjajo iz skladišč v ponud- nike informacij, in to na osnovi upravljanja informacij in upravljanja znanja. Proizvajalci baz podatkov in programske opreme mo- rajo izdelati strateške odločitve glede umestitve svojih elektronskih izdelkov na svetovni trg ali v tržne niše. Po- nudniki se razvijajo iz klasičnih dobaviteljev sekundarnih informacij v ponudnike internetnih izdelkov in storitev z dodano vrednostjo, vključno z integriranim polnim bese- dilom preko intraneta in rešitev na ravni podjetja. Vse se bo moralo preusmeriti, zato da bi lahko pomagali znanstvenikom in menedžerjem učinkoviteje in uspešneje opravljali njihovo delo s pomočjo interoperabilnosti in integracije 3 v infrastrukturo uporabnikov, in tu mora pro- gramska oprema ILS logično priti v poštev. ILS prestavlja veliko investicijo za knjižnico in zato je nadvse pomembno, da je izbrani ILS tisti, ki najbolj ustreza potrebam knjižnice, sedaj in v prihodnosti (siste- mi se kupujejo za najmanj 5–6 let, nekoč pa je to bilo 10 let). Knjižnice morajo iskati sodobno tehnološko rešitev, ki zagotavlja stopnjevanost (skalabilnost), prilagodljivost (fleksibilnost), popolno parametrizacijo, enostavno prila- gajanje preko v celoti dokumentiranih in enostavnih upo- rabniških vmesnikov in/ali jezika SQL, interoperabilnost (vzajemno delovanje med ILS-jem ter zunanjimi in dru- gimi notranjimi sistemi) ter spletne storitve in funkcije, ki so kar v največji meri sestavljene iz splošnih tehnoloških komponent, lastnih odprtim standardom. Sistemi ILS morajo omogočiti knjižnicam, da ponudijo boljše storitve, takšne, kakršne želijo uporabniki. Uporab- niki želijo uporabljati informacijske vire s pomočjo orodij za podporo delu in skrbniških orodij z neposredno pove- zavo na polno besedilo, medtem ko opravljajo svoje delo. Rad bi tudi poudaril, da bi morala knjižnice veliko bolj zanimati poslovna uspešnost ponudnika kot pa funkci- onalnost programske opreme. Tehnološke spremembe so zelo hitre, nove funkcije se razvijajo tedensko, če ne hitreje. Zelo težko je slediti vsemu temu ter spremljati, ali so podjetja finančno uspešna, ali imajo močno zaledje uporabnikov in ali imajo dovolj let izkušenj. Ne morem dovolj poudariti, kako pomembno je uspešno poslovanje ponudnika, saj so knjižnice desetletja zane- marjale poslovno stran kupovanja! Ponudniki ILS radi poudarjajo svojo originalnost (in za- krijejo svoje zastarele funkcije). Vendar pa knjižničarji hočejo nekaj, kar dela bolje (ali oboje). Ponudniki ILS bi se morali osredotočiti na zagotavljanje splošnih koristi, kajti glavna skrb knjižnic je, da si poenostavijo življenje, in inovacija je smiselna samo, če doda vrednost. Dati knjižnicam to, kar želijo, ni tako enostavno, kot je videti, ker pomeni upoštevanje tega, kaj mislijo knjižnice in njihovi uporabniki. Ponudniki ILS bi morali prisluhniti knjižničarjem. En primer: knjižničarji nočejo preveč no- vih verzij na leto. Ponudniki ILS morajo jasno razumeti potrebe knjižnic. Zato vključite knjižničarje od vsega začetka in naj bodo “njihovi prstni odtisi po vsem izdelku”. “Predstavniki ponudnikov (proizvajalcev) so sicer iz- razili odkrit interes pomagati knjižnicam pri njihovem poslanstvu,” je rekel Daniel Walters, odgovorni direktor Las Vegas/Clark County Library District, knjižnice leta 2003 po mnenju revije Library Journal, ko je ostro kri- tiziral ponudnike avtomatiziranih sistemov. “Vendar pa je skupnost ILS,” je vztrajal Walters, “v osnovi zgrešila posel, v katerem smo.” Njegovi očitki so namenjeni ob- likovanju vmesnikov, ki, kot trdi, ob kliku na povezavo popeljejo uporabnika knjižnice od domače strani knjiž- nice na druga spletna mesta. “Nočemo, da uporabniki zapustijo domačo stran knjižnice,” je rekel ter omenil Amazon.com in eBay kot primera, ki zunanje informa-