OZ 2004/3

M 119 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Johan van Halm: INTEROPERABILNOST – SODELOVANJE IN KONKURENCA ... cije ponujata na svojih domačih straneh in ne odganjata uporabnikov drugam. Ponudniki ILS morajo spoznati, da so se v preteklosti uporabniki informacij ukvarjali z vsebino, sedaj pa mora- jo oceniti vrsto bolj ali manj udobnih programskih rešitev, da pridejo do iste vsebine. Ta rešitev bi lahko bila kako- vosten vmesnik in orodja za ravnanje, ki jih nudi proiz- vajalec ILS. V tej luči bo zanimivo videti, kaj pomeni, ko se ponudnik polnih besedil hoče spremeniti v ponudnika programske opreme za knjižnice (to je najavil Mark Rowse, glavni direktor Ingente, v reviji IWR (september 2004)). 4. VLOGA KNJIŽNI^ARJA Knjižnice bi morale postati bolj realistične in opustiti misel, da imajo edinstvene potrebe, kajti to zahteva pri- lagajanje, in prilagajanje – kot vsi veste – vodi k višjim cenam, ker morajo proizvajalci ILS vzdrževati preveč rešitev. Proizvajalci ILS lahko zagotovijo fleksibilnost in poskrbijo za potrebe posameznih knjižnic z izboljšanimi, vendar enostavnimi orodji in popolno parametrizacijo in ne toliko s prilagajanjem. Knjižničarji ne bi smeli kupovati sistemov samo zato, ker so novi ... Preveč je proizvajalcev in ti prodajajo prema- lo sistemov. Zato mnogi proizvajalci nimajo prihodkov, potrebnih za razvoj nove generacije programske opreme, in tako knjižnica z zastarelo programsko opremo začne iskati novega proizvajalca in celoten krog se začenja zno- va in znova ... Vendar pa bi moral imeti priložnost tudi nov in/ali inovativen proizvajalec. Morda uporablja drug poslovni model ali ponuja bolj odprt in splošen sistem ali ima več interoperabilnosti ali več rešitev drugih proizva- jalcev ali pa je samo bolj konkurenčen. Zapomnite si: kupna moč v prostoru avtomatizacije knjižnic 4 je premajhna za preživetje na stotine tekme- cev (ca. 1,5 milijarde evrov), da bi lahko imeli koristi tako knjižnice kot proizvajalci ILS. 5. PRIMERI Primeri ponazarjajo integracijo virtualnih referenčnih ser- visov in integracijo orodij za postprocesiranje in združe- vanje rezultatov iskanja v referenčnih servisih v prostoru knjižnic in informacijskih servisov. Virtualni referenčni servisi Virtualni referenčni servisi, kot sta IZUM-ova Online referenčna služba in Virtualni referenčni pult (Virtuelle Auskunft) pri BSZ (Bibliotheksservice Zentrum) v Ba- den-Württembergu, so zelo močni z vidika medsebojne povezljivosti interoperabilnosti. Pilotski projekt, imenovan “Virtuelle Auskunft in Baden-Württemberg” (Virtualni referenčni pult v Ba- den-Württembergu), vključno s študijo izvedljivosti in tržnimi raziskavami, je začel Bibliotheksservice Zentrum v Konstanzu (BSZ) 5 v sodelovanju z (univerzitetnimi) knjižnicami v Dresdnu (Saška), Freiburgu/Breisgau, He- idelbergu, Konstanzu, Stuttgartu ter projektom Virtuelle Auskunft Bavaria. Pomemben vidik bo identifikacija in udeležba tujih doba- viteljev/partnerjev 6 VRD, ki morda iščejo pilotsko splet- no mesto v Nemčiji/Evropi; vključeno bo sodelovanje ponudnikov sistemov za upravljanje knjižnic. Narejena bo tudi primerjava zahtevanih funkcij. Osnovni princip tega projekta virtualnega referenčne- ga pulta bo 24-urni porazdeljen referenčni servis, kjer uporabniki postavljajo vprašanja, knjižničarji pa od- govarjajo in svetujejo preko klepeta, e-pošte, spletnih obrazcev, neposrednih sporočil, interaktivnega videa ter videotelefona. WebAlerts Web Alerts je orodje za postprocesiranje in združevanje rezultatov iskanja v referenčnih servisih z geslom “zdru- ževanje agregatorjev”. Web Alerts omogoča: • 24/7 avtomatsko postprocesiranje in čiščenje zapisov v skladišču podatkov (v enotnem formatu s splošnimi polji) – veliko kakovostno izboljšanje za ljudi, ki de- lajo na področju tržnih, poslovnih in patentnih infor- macij. • Rezultati iskanja in opozorila, razcepljeni na posa- mezne zapise (dokumente). • "Prepakiranje" vsebine raznih ponudnikov informacij. • Prihranki pri času – ponovno ročno urejanje ni potreb- no – osebje tako lahko opravlja bolj zanimive naloge. • Delitev zunanjih in notranjih informacij s sodelavci, partnerji in uporabniki v spletnem okolju. • Skladišče podatkov – vsi zapisi v enotnem formatu ter “look and feel” (oznake, naslovi, tabele itd.), s po- udarjenimi prvotnimi iskalnimi pojmi. • Uporabniško prijazen format zapisa, vmesnik in na- vigacija za končne uporabnike. • Datoteka, po kateri lahko iščemo, in iskalni filter za osebno prilagajanje. • Povzetek e-pošte – avtomatsko obveščanje po e-pošti.