OZ 2004/3

124 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 nik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe [2], ki v 57. členu zahteva, da se v šestih letih vsi katalogi uredijo, se bo treba reševanja tega problema lotiti z vso resnostjo. Nujno bi bilo, da knjižnice ob urejanju lokalnih zapisov poskrbijo tudi za popravke in dopolnit- ve v vzajemni bazi podatkov, če je le mogoče s knjigo v roki. Pri tem bi morale prevzeti vodilno vlogo območne knjižnice in NUK. V IZUM-u smo v ta namen pripravili posebne sezname, ki bodo knjižnicam omogočili, da najprej uredijo lokalne zapise za gradivo, ki ga izposojajo. S 1. oktobrom 2005 bodo namreč v programsko opremo COBISS2/Izposoja vgrajene blokade, ki bodo preprečile izposojo gradiva, za katerega zapis obstaja samo v lokalni bazi podatkov. Zagotovitev kakovostnih informacij v vzajemni bazi po- datkov je nujna tudi zaradi novih knjižnic, ki se vključu- jejo v sistem in prevzemajo zapise v svoje lokalne baze podatkov. V prihodnje bodo to v glavnem šolske knjiž- nice, ki bodo zapise samo prevzemale in dopolnjevale s podatki o zalogi. Ker pa je v vzajemni bazi podatkov veliko pomanjkljivih zapisov, mora sedaj vsaka knjižnica posebej pri prevzemu zapisa v lokalno bazo podatkov po- manjkljivosti in napake najprej odpraviti, šele nato lahko zapis shrani v svojo lokalno bazo podatkov. Bibliografski zapisi v vzajemni bazi podatkov pa žal ostajajo še naprej pomanjkljivi ali pa vsebujejo napačne podatke. INSTRUMENTI ZA ZAGOTAVLJANJE KA- KOVOSTI BAZ PODATKOV Poleg usposabljanja knjižničarjev so za zagotavljanje kakovosti baz podatkov pomembni tudi naslednji temeljni instrumenti: 1. katalogizacijska pravila in drugi standardi, 2. normativne baze podatkov, 3. licenca za vzajemno katalogizacijo, 4. kontrole v programski opremi. Vsi našteti instrumenti so med seboj tesno povezani in odvisni drug od drugega. Brez medsebojno usklajenega in sistematičnega razvoja na vseh štirih področjih ni možno zagotoviti kakovostnega in prijaznega biblio- grafskega sistema. Pri razvoju kooperativnega biblio- grafskega sistema je namreč treba zagotoviti konsenz ključnih institucij, zlasti nacionalne knjižnice, ob tem pa poskrbeti tudi za zagotavljanje potreb in interesov vseh knjižnic, ki sodelujejo v sistemu, ne glede na vrsto ali velikost. Pomemben omejevalni faktor pri odločanju o načinu uvedbe novih funkcionalnosti in s tem poveza- nim usposabljanjem je pogosto obstoječe stanje v biblio- grafskih bazah podatkov. Številni nujni popravki v ob- sežnih bazah podatkov običajno ne dopuščajo teoretično idealnih rešitev. Potrebne so kompromisne rešitve, ki jih je mogoče v praksi uresničiti. Usposabljanje knjižničarjev za delo v sistemu COBISS bo v prihodnje v veliki meri odvisno od razvoja teh in- strumentov, razvoj le-teh pa od pripravljenosti ključnih institucij za konstruktivno sodelovanje. Katalogizacijska pravila in drugi standardi Čeprav je bila v preteklem desetletju skoraj polovica izobraževalnih aktivnosti IZUM-a usmerjena na usposab- ljanje za vzajemno katalogizacijo, je treba upoštevati, da se pretežni del usposabljanja v zvezi s katalogizacijskimi pravili in drugimi standardi za področje bibliografske kontrole, izvaja v NUK-u. Opozorila IZUM-a, da so potrebne spremembe in več- ja sistematičnost na področju katalogizacijskih pravil, ki imajo pomembno vlogo v razvoju sistema, niso bila ugodno sprejeta [3, 4]. Glede na mednarodno uveljavlje- nost Anglo-ameriških katalogizacijskih pravil (AACR) je IZUM ob uvedbi prevzemanja bibliografskih zapisov iz WorldCata prevedel Kratki AACR2 (The Concise AAC- R2) [5], kasneje pa se je lotil še prevoda druge izdaje AACR2, katerega revizija je bila objavljena leta 2002 [6]. Pri formatih za izmenjavo podatkov smo vezani pred- vsem na format UNIMARC za bibliografske in nor- mativne podatke. Pri prilagajanju v format COMARC se v največji možni meri držimo originalnih rešitev in le v izjemnih primerih od njih odstopamo. Žal se raz- vojna dinamika formata UNIMARC ne more primerjati z razvojno dinamiko formata MARC 21. Za slednjim stoji močna strokovna ekipa iz Kongresne knjižnice, ki ponuja številna orodja za preslikavo med različnimi metapodatkovnimi shemami. Ta orodja uporabljamo tudi pri razvoju COBISS-a. Ker moramo zapise pretvarjati v format MARC 21, se ne moremo izogniti izgubi nekaterih informacij. Format COMARC za podatke o zalogi ostaja tudi v okviru nove programske opreme COBISS3 nespre- menjen in zaenkrat ne načrtujemo večjih sprememb na tem področju. Čeprav je morda videti, da razvoj na področju biblio- grafskih standardov močno zaostaja za zahtevami, ki jih postavlja internet, gledano z vidika stanja in virov, v Sloveniji temu ni tako. Razvojne aktivnosti so zelo intenzivne. Za leto 2007 je že najavljen izid nove izdaje pravil AACR3 : Opis virov in dostop (AACR3: Resource Description and Access) [7]. Upoštevane bodo novosti iz FRBR [8], ki zahteva širši pogled na bibliografsko kontrolo in potrebo po dopolnitvi pariških načel z novimi funkcijami, ki naj bi jih zagotavljal katalog oziroma za- Marta Seljak: USPOSABLJANJE KNJIŽNIČARJEV ZA DELO V SISTEMU COBISS