OZ 2004/3

M 125 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 pisi. Uvedba štirinivojske predstavitve “bibliografskega univerzuma”, za razliko od dosedanje trinivojske, in nova definicija funkcije kataloga (iskanje, identifikacija, izbor in pridobitev) predstavljata revolucionaren poseg v do- sedanjo katalogizacijsko prakso. Pripravlja se tudi nova definicija šifrantov, saj obstoječi šifranti v pravilih in formatu MARC niso medsebojno usklajeni. Za dela in iz- razne oblike so predvideni normativni zapisi, za pojavne oblike bibliografski zapisi, za enote pa podatki o zalogi, kar v primerjavi z dosedanjo prakso pomeni večji obseg normativnih zapisov. V okviru IFLE vzporedno tečejo večje aktivnosti za posodobitev pariških načel in aktiv- nosti za pripravo Mednarodnih katalogizacijskih pravil – IME ICC [9]. Kako pomembno je sodelovanje na področju biblio- grafske kontrole, kaže tudi nova zveza IFLA-CDNL za bibliografske standarde, ustanovljena 2003 zaradi na- daljevanja in razširitve koordinacije dela, ki sta ga dotlej opravljala IFLA UBCIM in UDT [10]. Verjetno se tudi lokalno in v širši regiji v bližnji prihodnosti ne bo možno izogniti nekaterim odločitvam in dogovorom v zvezi z nadaljnjim razvojem na področju bibliografske kontrole, ki bodo osnova različnim razvojnim aktivnostim. Temu pa bo treba prilagoditi tudi usposabljanje knjižničarjev. Normativne baze podatkov Normativna kontrola osebnih imen avtorjev je bila v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS.SI vzpostav- ljena leta 2003 [11]. Začetna normativna baza podatkov (CONOR.SI) je bila kreirana programsko na osnovi zapisov za osebne bibliografije raziskovalcev iz vzajem- ne baze podatkov in zapisov za slovensko nacionalno bibliografijo za monografske publikacije iz lokalne baze podatkov NUK. Ob vzpostavitvi je bilo v normativni bazi podatkov 24.000 zapisov za osebna imena sloven- skih avtorjev, po enem letu in pol delovanja sistema vzajemne katalogizacije z normativno kontrolo pa jih je že preko 227.000. V normativno bazo podatkov je že od vzpostavitve kon- trole možno vnašati tudi zapise za imena korporacij, ki pa zaenkrat še niso vključena v sistem vzajemne katalogiza- cije. Ko bo zaključen razvojni proces za normativno kon- trolo imen korporacij, bo potrebno dodatno usposabljanje katalogizatorjev. Podobno kot v primeru normativne kon- trole osebnih imen bo usposabljanje za katalogizatorje, ki bodo kreirali in redigirali popolne normativne zapise, zahtevnejše od usposabljanja za katalogizatorje, ki bodo imena korporacij samo prevzemali ali kreirali kratke normativne zapise. Temu bo sledila še uvedba Splošnega geslovnika COBISS.SI v sistem vzajemne katalogizacije ter usposabljanje knjižničarjev za njegovo dopolnjevanje in uporabo [12]. Pomemben in v Sloveniji že uveljavljen instrument za zagotavljanje kakovosti bibliografskih informacij je tudi prevzemanje zapisov iz tujih baz podatkov, kot npr. ISSN , WorldCat , LC Names. Za vzpostavitev normativne baze podatkov v sistemih COBISS zunaj Slovenije je treba naprej proučiti specifič- ne zahteve teh okolij, ki so povezane z različnimi jeziki in pisavami. Po pripravi predlogov načina implementacije se bo treba uskladiti in dogovoriti z nacionalnimi knjižni- cami iz teh okolij. Sledile bodo aktivnosti za prilagoditev formata COMARC, razvoj programske opreme ter uspo- sabljanje knjižničarjev. Pri slednjem bo IZUM imel le svetovalno vlogo. Licenca za vzajemno katalogizacijo Postopek za pridobitev licence za vzajemno katalogiza- cijo je v sistemu COBISS.SI trenutno urejen na podlagi dogovora med NUK-om in IZUM-om in se izvaja od leta 1993 [13, 14]. Licenco za kreiranje originalnih zapisov v vzajemni bazi podatkov lahko dobi posamezni katalogi- zator tako, da se udeleži izobraževanja, ki ga organizirata NUK in IZUM. Po zaključenem izobraževanju kandidat kreira testne zapise, na osnovi katerih obe instituciji, najprej IZUM in potem NUK, ugotovita usposobljenost kandidata ter mu podelita licenco. V tem obdobju je po opisanem postopku dobilo licenco za vzajemno katalogi- zacijo 528 katalogizatorjev, preostali aktivni katalogiza- torji pa so dobili uporabniško ime in geslo za vzajemno katalogizacijo pred letom 1993. Novi Zakon o knjižničarstvu [15] predpisuje pogoje za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo: opravljen bibliotekarski izpit, dodatno usposabljanje s področja vzajemne katalogizacije in opravljen preizkus znanja. IZUM in NUK sta pripravila predlog Pravilnika o izdaji dovoljenja (v nadaljevanju licenca) za vzajemno katalo- gizacijo , ki je v postopku sprejemanja. Z njegovo uvelja- vitvijo bodo končno vzpostavljeni formalni mehanizmi za podelitev in odvzem licence za vzajemno katalogizacijo ter nadzor nad kakovostjo dela v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI . Skladno z navedenim pravilnikom postopek za pridobitev licence sproži kandidat po opravljenem bibliotekarskem izpitu, usposabljanju s področja vzajemne katalogizacije po programih izobraževanja NUK-a in IZUM-a in ko ima najmanj 30 samostojno kreiranih bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi za različne vrste mo- nografskih publikacij v testnem okolju. Ko kandidat z dokazili utemelji izpolnjevanje formalnih pogojev, IZUM in NUK preverita testne zapise. IZUM preveri skladnost testnih zapisov s formatom COMARC, Marta Seljak: USPOSABLJANJE KNJIŽNIČARJEV ZA DELO V SISTEMU COBISS