OZ 2004/3

126 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 NUK pa skladnost zapisov z veljavnimi katalogizacij- skimi pravili. Če so testni zapisi skladni s formatom COMARC in katalogizacijskimi pravili, se kandidatu dovoli opravljanje preizkusa znanja. V nasprotnem pri- meru IZUM ali NUK obvestita kandidata o neustrez- nosti zapisov in obvestilu priložita še seznam napak v zapisih. Postopek popravljanja in preverjanja zapisov se lahko ponovi največ trikrat, potem pa se mora kandidat ponovno udeležiti izobraževanja in ponovno kreirati testne zapise. Preizkusi znanja so predvideni šestkrat letno. Komisijo za preizkus znanja sestavljata po en pooblaščeni dela- vec NUK-a in IZUM-a. Pri preizkusu znanja kandidat kreira zapise za štiri monografske publikacije, ki jih izbere komisija. Le-ta preveri njihovo ustreznost in kandidata po potrebi pokliče še k ustnemu zagovoru. Uspeh kandidata na preizkusu znanja oceni z “opravil” ali “ni opravil”. Kandidat lahko preizkus znanja po- navlja trikrat. Če ga tudi v tretje ne opravi, se mora ponovno udeležiti izobraževanja in ponovno kreirati testne zapise. Po uspešno opravljenem preizkusu znanja se kandidatu podeli licenca za vzajemno katalogizacijo, na osnovi katere dobi uporabniško ime in geslo za kreiranje bibli- ografskih zapisov za monografske publikacije. Pogoj za pridobitev pooblastil za kreiranje zapisov za druge vrste gradiva je uspešno opravljeno izobraževanje na ustreznih tečajih, predpisanih v programih izobraževanja NUK-a in IZUM-a. Pravilnik nalaga katalogizatorjem dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo po programu izobraževanja NUK-a in IZUM-a. Ob tem je predvidena tudi skupina re- daktorjev vzajemne baze podatkov (imenujeta jih NUK in IZUM), ki je zadolžena za kontinuirano spremljanje ka- kovosti bibliografskih in normativnih zapisov. Dvakrat na leto je predvideno preverjanje 50 naključno programsko izbranih bibliografskih in pripadajočih normativnih zapi- sov. O neskladnosti zapisov s katalogizacijskimi pravili in formatom COMARC se poleg kreatorja zapisov obvesti tudi organizacijo, v kateri je katalogizator zaposlen ali za katero kreira zapise. Katalogizator lahko izgubi licenco v naslednjih primerih: 1. Če katalogizator več kot tri leta ne kreira novih bi- bliografskih zapisov ali ne dopolnjuje obstoječih, mu licenca preneha. 2. Če redaktorji tudi po tretjem opozorilu ugotovijo neskladnost zapisov s katalogizacijskimi pravili ali formatom COMARC, lahko predlagajo, da se katalo- gizatorju odvzame licenca. 3. Če katalogizator uporabniško ime in geslo s poob- lastili za kreiranje novih zapisov razkrije drugi osebi ali pri ažuriranju bibliografskih zapisov zlorabi poob- lastila, se mu lahko licenca odvzame za dobo 3 let. Sklep o odvzemu licence sprejme IZUM v soglasju z NUK- om. Zoper izdajo ali odvzem licence je na podlagi Zakona o knjižničarstvu možna pritožba na pristojno ministrstvo. Vsem katalogizatorjem, ki imajo uporabniško ime in geslo s privilegiji za kreiranje bibliografskih zapisov, se po nave- denem pravilniku prizna licenca in izda licenčna listina. Čim prej bo treba predpisati postopke za pridobitev licen- ce za vzajemno katalogizacijo tudi v drugih državah, kjer se uporablja COBISS, pri čemer se bodo slovenske izkuš- nje lahko izkazale kot zelo dragocene. Kontrole v programski opremi Kakovost, enotnost in skladnost vzajemne baze podatkov COBIB in lokalnih baz podatkov je deloma možno zago- tavljati na ravni programske opreme, če vsebuje norma- tivno kontrolo elementov za dostop, kontrolne algoritme za potencialne podvojene zapise, programske kontrole za formate COMARC, kontrolirane globalne in lokalne šifrante, kontrole enoličnih identifikacijskih številk, kon- trole števcev itd. Tekom razvoja sistema vzajemne katalogizacije so bile uvedene številne programske kontrole, vendar je kljub temu število pomanjkljivih zapisov v vzajemni bazi podatkov in lokalnih bazah podatkov precejšnje. Pretežni del pomanjklji- vih bibliografskih zapisov izvira iz časa pred uvedbo pro- gramskih kontrol ali pa je rezultat konverzij iz sistemov, ki so jih knjižnice uporabljale pred vključitvijo v COBISS, ali pa retrospektivnih konverzij listkovnih katalogov. Upoštevati je tudi treba, da obstoječi sistem vzajemne katalogizacije ne podpira samo izgradnje bibliograf- skega in normativnega dela COBISS-a, ampak zago- tavlja podporo velikemu delu postopkov z značajem lokalnih aplikacij, kot npr. postopki nabave, rekla- macije, inventarizacija, spremljanje dotoka serijskih publikacij, spremljanje porabe finančnih sredstev itd. Vzdrževanje podatkov lokalnega značaja povečuje kompleksnost programske opreme za vzajemno ka- talogizacijo, obenem pa omejuje mehanizme za za- gotavljanje kakovosti bibliografskih informacij. Z zaključkom razvojnega procesa za COBISS3, V3.0 bo na ravni programske opreme ta pomanjkljivost sicer odpravljena, potrebna pa bo še implementacija v vseh knjižnicah, ki sodelujejo v sistemih COBISS. Marta Seljak: USPOSABLJANJE KNJIŽNIČARJEV ZA DELO V SISTEMU COBISS