OZ 2004/3

132 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 zakonskimi predpisi zavezujejo osebe, ki jih zaposlijo z akademsko diplomo, da diplomirajo na izrednem študiju in opravijo strokovni izpit najkasneje v petih letih od dneva, ko so bile sprejete na delovno mesto. Zaradi tega se na izredni študij vpisuje letno od 30 do 60 študentov v Zagrebu in po 30 študentov drugod (Osijek in dislocirani izredni študij v Zadru, ki se izvaja po načrtu in programu študija v Osijeku, a se zanj uporabljajo nove tehnologije, predvsem WebCT in telekonference). Ker je do konca leta 2010 po priporočilih Bolonjske de- klaracije in niza dokumentov, ki so ji sledili, predvidena izvedba reforme v evropskem visokošolskem izobra- ževalnem prostoru (European Higher Education Area – EHEA), sloni predlog novih programov na področju informacijske znanosti, ki ga je pripravila Katedra za knjižničarstvo na Filozofski fakulteti v Osijeku na viziji koherentnega študija, ki je maksimalno uglašen in pri- merljiv s študijem na tem področju na določenem številu evropskih univerz. Hkrati s tem predlogom se prizadeva ohranjati nacionalne in kulturološke posebnosti kot tudi današnje pozitivne izkušnje, pridobljene v četrtstoletnem obdobju akademskega izobraževanja na področju infor- macijske znanosti na Hrvaškem. Predlog programa upoš- teva relevantne strateške cilje hrvaškega visokošolskega izobraževalnega sistema ter odredbe Zakona o znanstveni dejavnosti in visoki izobrazbi (2003) in njegove spre- membe in dopolnila (2004), s katerimi je postavljena nova shema študija na visokih šolah. Pri pripravi Predloga načrta in programa študija infor- macijske znanosti (v nadaljevanju: Načrt in program) je bilo osnovno stališče, da je za ustanovitev interdiscipli- narnega študija informacijske znanosti še posebej po- membna vključitev Katedre v procese reforme visokega izobraževanja na Univerzi J. J. Strossmayerja v Osijeku, saj so strokovnjaki na tem področju bistvena vez v rea- lizaciji novega integriranega sistema akademskega izob- raževanja, v organizaciji znanstvenoraziskovalnega dela in povezovanju z gospodarstvom. Znano je tudi, da je v sredinah, ki so svoje nacionalne strategije zasnovale na ideji družbe znanja oziroma družbe, ki se nenehno uči, splošno sprejeto, da so informacije in znanje odločilni dejavniki razvoja, šolani informacijski strokovnjaki pa posredniki in podporniki pri izbiri, pridobivanju, organi- zaciji, shranjevanju, vrednotenju in uporabi informacij- skih virov in dokumentov na vseh medijih. Zaradi tega je obveljalo, da se mora z novim programom, med drugim, omogočiti izobraževanje sodobnih profilov strokovnja- kov, potrebnih za t. i. e-gospodarstvo, e-upravo, e-učenje in e-založništvo ter se povečati horizontalna in vertikalna mobilnost/prehajanje študentov v celotnem univerzitet- nem prostoru Univerze, ali med Univerzo v Osijeku in drugimi hrvaškimi in evropskimi univerzami, ko ponujajo podobne programe. Pri tem je bila posebna pozornost usmerjena v to, da se tudi drugim profilom strokovnja- kov po preddiplomskem študiju v sklopu diplomskega študija 4 ponudijo tiste vsebine in spretnosti, ki jih bodo potrebovali za kompetentno opravljanje dela, vedno bolj zasnovanem na uporabi novih tehnologij in uporabi novih informacijskih virov ter na novih oblikah komuniciranja z uporabniki informacijskih proizvodov in storitev. Predlagani akademski programi izobraževanja bodočih informacijskih strokovnjakov so zasnovani na konceptu aktivnega sodelovanja študentov pri pouku, močnejšem povezovanju študentov, učiteljev in informacijskih pro- fesionalcev z ozirom na uporabo učnih virov in uporabo novih tehnologij pri pouku ter na možnost, da določeni modul, semester ali kolegij lahko poslušajo na neki drugi univerzi, s katero je podpisan sporazum o priznavanju diplom. Na teoretični ravni so programi osmišljeni s ciljem, da študenti razumejo naravo informacijske dejavnosti, na- men delovanja posameznih informacijskih ustanov in način zagotavljanja storitev, podobnosti in posebnosti informacijskih poklicev ter specifične pogoje njihovega delovanja in povezovanja v spremenjenih in spremenlji- vih pogojih razvoja sodobne družbe. Na praktični ravni dela so programi osmišljeni in za- stavljeni tako, da študenti spoznajo bit proizvodov in storitev, ki jih ustvarjajo in ponujajo informacijske usta- nove oziroma mrežno okolje, da samostojno izdelujejo informacijske proizvode (bibliografske in druge baze podatkov, kazala, povzetke idr.) ter da razumejo in se odzivajo na različne in spremenljive potrebe in navade uporabnikov. Ker je v programih posebna pozornost po- svečena povezanosti teorije in prakse s ciljem, da študenti obvladajo spretnosti, potrebne za opravljanje dela višje stopnje zahtevnosti v informacijskih ustanovah, se priča- kuje, da bodo študenti med študijem obvladali spretnosti prilagajanja v spremenljivih pogojih delovanja informa- cijskih ustanov (npr. kako delovati v okolju, v katerem je treba šele razviti informacijske službe in storitve, kako ohranjati, predstavljati in spodbujati uporabo hrvaške pisane dediščine, kako delovati v mrežnem delovnem okolju), in bodo lahko upravljali s spremembami v skladu z doseženim znanjem in spretnostmi ter pozneje s stopnjo lastnih delovnih izkušnj. Da bi lahko odgovorili na nave- dena vprašanja in učvrstili lastna stališča, ki predstavljajo osnovo za izdelavo predloženega Načrta in programa na področju znanosti, je izpeljanih več raziskav, s katerimi se je želelo utrditi, ali sodobno zasnovani programi v ame- riških in evropskih informacijske, komunikacijskih, zalo- žniških, knjižničarskih in drugih akademskih ustanovah omogočajo študentom, da razumejo posamezne elemente in posebnosti informacijske dejavnosti in znanosti, katere vsebine so jim ponujene, in ali so jim usvojeno znanje Tatjana Aparac-Jelušić: MOBILNOST ŠTUDENTOV KNJIŽNIČNE IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI