OZ 2004/3

M 133 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 in spretnosti lahko osnova za delo in nadaljnje speciali- zacije. Rezultati opravljenih raziskav kažejo na izjemno raznolikost ponujenih programov in vsebin. Izpostavlja- mo samo nekatere ugotovitve: gre za študijske programe knjižnična znanost, knjižnična in arhivska znanost, za ši- roko koncipirane programe informacijskega študija – po- vezanega z ekonomijo, komunikologijo, muzeologijo ipd. – za programe, izločene iz založništva in knjižničarstva, za knjižničarske programe s poudarkom na elektronskem založništvu ter programe, ki ponujajo širok razpon izbra- nih kolegijev, ki jih usmerjajo posebni interesi študentov (prim. Faletar, Dragija-Ivanović, Aparac-Jelušić, 2003; Dragija-Ivanović, Faletar, Pehar, Aparac-Jelušić, 2004). Izobrazba profila strokovnjaka na širokem področju in- formacijske znanosti je vključena v akademski pouk v mnogih razvitih okoljih, v glavnem vezan na ustanove, ki izobražujejo knjižnične in informacijske strokovnjake, pa je zaradi tega ta predlog Načrta in programa bilo treba približati tistim načrtom in programom, ki so maksimal- no primerljivi s potrebami in možnostmi izobraževalnih ustanov na Hrvaškem. Pri tem se je seveda izhajalo iz obstoječe situacije in potrebe po akademsko izobraženih strokovnjakih v vsej Hrvaški, upoštevala pa so se tudi priporočila mednarodnih ustanov na področju knjižni- čarstva, informacijske znanosti in arhivistike (npr. IFLA, 2001; ICOM, 2002; Society of American Archivists, 2002) ter okrogle mize o izobraževanju knjižničarjev, ki so jo organizirali v novembru 2002 na Filozofski (tedaj Pedagoški) fakulteti v Osijeku v organizaciji Katedre za knjižničarstvo. O možnih pristopih k novemu načrtu in programu infor- macijske znanosti ter o načinih sodelovanja z drugimi univerzami, oddelki/katedrami na sami Filozofski fakul- teti, z drugimi fakultetami v okviru Univerze v Osijeku ter sodelovanja med domačimi in tujimi univerzami se je razpravljalo na sestankih s kolegi s katedre za peda- gogiko, psihologijo, angleški jezik, hrvaško književnost na Filozofski fakulteti in s kolegi s Pravne, Ekonomske, Biotehniške fakultete Univerze v Osijeku. Opravljeni so razgovori, doseženi dogovori ali pa so še v teku pogajanja z upravami Univerze v Zadru, Univerze Oxford Brookes (Velika Britanija), Univerze Rutgers (ZDA), Univerze v Ljubljani in Visoko šolo za informacijske znanosti v Eisenstadtu (Avstrija). VDvakrat se je o novih programih razpravljalo s študenti knjižničarstva v Osijeku in z zu- nanjimi sodelavci katedre za knjižničarstvo, o načrtih in delu pri pripravi Programa pa so bili seznanjeni direktor Oddelka za informacijso znanost (v maju 2004) in pred- stojnik Katedre za bibliotekarstvo (v maju in juliju 2004) Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. V sklopu ponujenega programa informacijska znanost se prvič na Hrvaškem ponuja programska usmeritev za zalo- žništvo in knjižničarstvo. Program je izdelan na osnovi spoznanj iz opravljenih raziskav o potrebi po takšnem izobrazbenem profilu (prim. Jelušić, Badurina, Dragija- Ivanović, 2002) ter na osnovi podpore in priporočil Zveze založnikov in knjigarjev Hrvaške. 5 Z drugimi besedami, po službenih evidencah je na Hrvaškem zabeleženih za- gotovo 2000 založniških hiš, več sto knjigarn, pa tudi elektronsko založništvo je vse bolj razširjeno, v teh usta- novah pa dela priučeno osebje. Zato bi moral predloženi Načrt in program odgovoriti na potrebe po strokovnjakih obeh profilov in le-te hkrati usposobiti za delo v drugih informacijskih ustanovah, elektronskem založništvu in pri izdajateljskih projektih. Ker je izobrazba za navedeno znanje v mnogih razvitih državah vključena v akadem- ski pouk, v glavnem vezan na ustanove, ki izobražujejo informacijske strokovnjake (knjižničarje, arhivarje, do- kumentaliste, komunikologe, založnike, informacijske posrednike idr.) in ker se pristop do pouka in njegova organizacija razlikujejo od okolja do okolja, je predlog Načrta in programa zasnovan na priporočilih profesio- nalnih organizacij (IPA, Zveza založnikov in knjigarjev Hrvaške) ter na prepoznavanju in poznavanju specifičnih potreb na Hrvaškem in v sosednjih državah (npr. Sloveni- ja je zainteresirana za sodelovanje pri izvedbi programa za založništvo, ker nima vzpostavljenega študija). Predlagani Načrt in program izobrazbe informacijskih strokovnjakov s poudarkom na knjižničarstvu in zalo- žništvu po svojem konceptu ni enako primerljiv z vsemi univerzitetnimi programi v državah Evropske unije in v sosednjih državah, predvsem glede izbranega pristopa, vendar se glede na vsebino in organizacijo pouka najbolj približuje programom, ki se izvajajo v Veliki Britaniji (npr. Aberdeen, Aberyswyth, Loughborough, Oxford Bro- oks), Nemčiji (Leipzig, Stuttgart), Franciji (Pariz, Univer- za Rene Descartes), Švedski (Gotteborg/Boras), Poljski (Krakow), Avstriji (Eisenstadt) in Norveški (Oslo). Načrt in program je prirejen na tak način, da se v veliki meri lahko zagotovi izmenjava študentov in učiteljev znotraj Hrvaške, a je v glavnem vezan na predlog novega študija Knjižnične in informacijske znanosti na Univerzi v Zadru. Namesto zaključka Informacijska znanost je mlado znanstveno področje, znotraj katerega se neprestano iščejo ne samo sprejemlji- va teoretična oporišča/torišča, ampak tudi izobraževalne vsebine, s katerimi bi se uspešno odgovorilo na izzive iz okolja, v katerem delujejo raznolike informacijske usta- nove in službe. Pri osmišljevanju novih programov in izvedbenih načrtov se evropske akademske ustanove na področju informa- Tatjana Aparac-Jelušić: MOBILNOST ŠTUDENTOV KNJIŽNIČNE IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI