OZ 2004/3

134 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 cijske znanosti soočajo z nizom problemov. V nekih sre- dinah, na primer, informacijska znanost ni priznana kot akademsko/znanstvena disciplina in zato ni zagotovljeno doseganje doktoratov in postopek izvolitve v znanstvene nazive, kar posledično zmanjšuje mobilnost učiteljev. V drugih sredinah pa se sistem akademske izobrazbe zelo počasi menja, pa je uglasitev s potencialno sodelujočimi ustanovami znatno otežena. Mobilnost študentov je v veliki meri odvisna od tega, v kolikšni meri le-ti obvlada- jo tuje jezike, a odločitve nekaterih akademskih ustanov v državah na prehodu/v tranziciji, da pouk izvajajo v angle- škem jeziku, naletijo na odpor tistih, ki trdijo, da je s tem ogrožena obstojnost lastne kulture in akademske tradicije. Kadar se govori o mobilnosti študentov povezani s svo- bodo izbire dodatnih vsebin poleg temeljnega korpusa znanja in spretnosti, ki jih ponujajo programi na področju informacijske znanosti, je situacija, vsaj zdi se tako, ob- čutno ugodnejša, saj je koncept interdisciplinarnosti pri- soten v izobraževalnih programih od utemeljitve akadem- skega izobraževanja na tem področju. Modularni pristop in stopnjevanje akademske izobrazbe (3+2+3) omogočajo študentom z drugih študijskih smeri, da se po diplomi na matičnem študiju (npr. ekonomija, pravo) opredelijo za diplomski študij informacijske znanosti. Z izbiro temelj- nih 5 ali 6 predmetov iz informacijske znanosti se lahko tudi študenti na preddiplomskem študiju, če to seveda želijo, usmerijo k poklicu informatorja. Pristop k izdelavi Programa in izvedbenega načrta študija informacijske znanosti na Univerzi J. J. Strossmayerja, ki je tukaj pred- stavljen, je nadaljeval uresničevanje ideje interdiscipli- narnosti in modularnosti prav s ciljem, da bi se dosegla večja mobilnost študentov med programi, ki jih ponujajo na celotni univerzi in njenih partnerskih ustanovah. Opombe 1 Npr. konvencije iz Salamanke, Prage, Lizbone, Berlina je do sep- tembra 2003 sprejelo štirideset evropskih držav. Prim. vsebine na spletnih naslovih: http://www.eua.be/eua/en/policy_bologna.jsp; http://www.bologna-berlin2003.de/en/main_documents/index. htm. Seveda je treba poudariti, da so se evropske izobraževalne ustanove na področju knjižnične in informacijske znanosti že pred podpisom Sorbonske in Bolonjske deklaracije zanimale za vprašanja harmonizacije programa in mobilnosti študentov in učiteljev znotraj evropskega prostora (gl. članek Harbo, 1994). O harmonizaciji so razpravljali na okrogli mizi, ki jo je organizirala Iflina Sekcija za izobraževanje v času conference v Amsterdamu leta 1997, in že takrat so izrazili dvome glede na postavljene cilje in dejanske razmere ter raznolikost programa in izvedbenih načrtov. 2 Dosti več o tej temi je moč najti na straneh časopisa Edupoint (CARNet), elektronskega časopisa o uporabi informacijske tehnologije v izobraževanju: http://edupoint.carnet.hr/casopis. 3 Nekdanji minister za znanost in tehnologijo Republike Hrvaške Gvozden Flego je poudaril, da bi v osemletnem obdobju (od leta 2003 naprej) morali povečati število študentov s sedanjih 120.000 na 200.000, in tudi število diplomiranih študentov z 10.000 ali 13.000 na 35.000 ali 40.000 letno: http://hops.hinet.hr/data/pn_ 713/html/modules.php?op=modload&name=News&file=article& sid=366 (Pridobljeno s svetovnega spleta 13. 8. 2003). 4 Prejšnja terminologija v hrvaškem jeziku je razlikovala dodiplom- ski in podiplomski študij, nova terminologija pa vpeljuje izraze: preddiplomski, diplomski in postdiplomski ali doktorski študij. 5 Sklepi Mednarodnega omizja o izobraževalnih programih za založništvo, ki se je odvijalo v organizaciji Katedre za knjižničarstvo na Filozofski (takrat pedagoški) fakulteti v Osijeku od 18. do 20. septembra v Zadru, s sodelovanjem učiteljev iz Oxforda, Leipziga, Ljubljane, Osijeka, Zagreba in Zadra, ter strokovnjakov iz Sveta za knjigo in založništvo pri Ministrstvu za kulturo ter iz Zveze založnikov in knjigarjev Hrvaške. Reference [1] Dragija-Ivanović, Martina; Faletar, Sanjica; Pehar, Franjo; Tatjana Aparac-Jelušić (2004): LIS Programs reflecting the needs of ALM community : a preliminary research report. New Library World, 2 (u tisku). [2] Faletar, Sanjica; Martina Dragija Ivanović; Tatjana Aparac Jelušić (2003): Obrazovni programi u području informacijske znanosti u odnosu na potrebe zajednice AKM-a. 6. seminar Arhivi, knjižnice, muzeji : mogućnosti suradnje u okruženju globalne informacijske infrastructure, zbornik radova (ur. Tinka Katić), Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo, 168–183. [3] Harbo, Ole (1994): Library and Information Science (LIS) Educa- tion in Europe: The Role of EUCLID in Curriculum Development and Equivalence of Cualifications. 60th IFLA General Confer- ence, Conference Proceedings (August 21–27). [4] Hrvatska u 21. stoljeću: znanost. Zagreb. Ured za strategiju raz- vitka Republike Hrvatske, 2003. [5] ICOM (2002): Curricula Guidelines for Museum Professional Development. Spletni naslov: http://museumstudies.si.edu/ICOM-ICTOP/index.htm. [6] IFLA (2001): Guidelines for professional library/information educational programmes : 2000. Information development 17, 4(2001), 269–271. Spletni naslov: http://www.ifla.org/VII/s23/ bulletin/guidelines.htm. [7] Jelušić, Srećko; Boris Badurina; Martina Dragija-Ivanović (2002): Pregled stanja obrazovnih potreba nakladnika u Hrvatskoj. Zborn- ik radova “Težakovi dani” (uredili S. Tkalac; J. Lasić-Lasić), Zagreb: Filozofski fakultet, 191–211. [8] Petr, K. ; Vrana, R.; Aparac, T. (2002): Web based LIS education: potentials and feasibility of regional models. Continuing profes- sional education for the information society; the Fifth World Conference on Continuing Professional Education for the Library and Information Science Professions (edited by Patricia Layzell Tatjana Aparac-Jelušić: MOBILNOST ŠTUDENTOV KNJIŽNIČNE IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI