OZ 2004/3

RAZGOVOR V kronologiji Univerzitetne knjižnice Maribor so letnico 1984, ko so se povezali z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru (RCUM) zaradi zagotovitve računalniške podpore pri izposoji, za- pisali kot začetek svoje avtomatizacije. Če ne štejemo sicer obilnega govorjenja o potrebi uvajanja računalnikov v knjižničarstvo in pa redkih in skromnih praktičnih poizkusov, je bil to v resnici za- četek razvoja računalniško podprtega knjižničnega sistema pri nas nasploh. Letos mineva potem- takem 20 let neprekinjenega in sistematičnega dela pri razvoju in vzdrževanju takšnega sistema, ki je omogočilo globoko preobrazbo slovenskega knjižničarstva in seglo tudi v širši evropski prostor. Čeprav se je vmes zgodilo nekaj organizacijskih sprememb in se je nekdanji RCUM razdelil na dva dela, s čimer je nastal IZUM, spočetka znotraj UM in malo kasneje kot samostojen javni za- vod, lahko utemeljeno govorimo o dveh desetletjih kontinuitete. Leta 1997, ko je minilo deset let od prvega zapisa v vzajemnem katalogu, smo v našem časopisu objavili razgovor pod naslovom Prihodnost v spominih , ki ga ob tej priložnosti ponatiskujemo. Takratne udeležence mag. Marto Seljak, mag. Tomaža Seljaka, dr. Tvrtka M. Šercarja, Lojza Ur- bajsa in Branka Zebca pa smo še enkrat zapletli v razgovor, v katerem zgodbo o IZUMU podaljšu- jemo do današnjih dni. RAZGOVOR IZ LETA 1997 V ^ASOPISU COBISS OBVESTILA Letos se izteka deseto leto od uvedbe raču- nalniško podprte vzajemne katalogizacije v Sloveniji. Drugim prepuščamo oceno, kaj je ta novost pomenila za razvoj slovenskega knjiž- ničarstva, COBISS obvestila pa želijo prikli- cati v spomin nekaj drobcev dogajanja, ki so morda celo značilni za prehojeno pot. Poiskali smo si sogovornike, ki so bili soudeleženi pri nastanku, vzdrževanju in razvoju sistema CO- BISS: Tomaža Seljaka, Alojza Urbajsa, Branka Zebca, Tvrtka Šercarja in Marto Seljak. COBISS obvestila: Računalniški center Uni- verze v Mariboru je predstavljal tisto okolje, v katerem so se poleg mnogih drugih porodile tudi prve knjižnične aplikacije, kajne? Mag. Tomaž Seljak: RCUM je oblikoval svojo ekipo vzporedno z uveljavitvijo spoznanja, da 20 LET V RAZVOJU KNJIŽNI^NIH SISTEMOV je treba v težavnih finančnih, organizacijskih in uvoznih razmerah združiti sile in sredstva ter Univerzo informatizirati po enotnem konceptu računalniškega omrežja. Taki strategiji Univer- ze smo ponudili učinkovit računalniški inže- niring, za povračilo pa nam je bila omogočena relativna avtonomija, tako da nas v Mariboru nikoli niso trpali med administracijo, kar se je dogajalo ponekod drugod. Dobro sodelovanje z Digital/Delta nam je zago- tovilo takrat najkakovostnejšo opremo, tako da je na UM na začetku osemdesetih zaživelo eno prvih računalniških omrežij pri nas. Tudi elek- tronska pošta s tujino je stekla preko RCUM. Vpeljali smo enotne aplikacije informacijskih sistemov za vpis študentov, izpitne evidence in za finančno poslovanje. Kar takoj pa smo začeli razmišljati tudi o podpori delovanju knjižnic. Dolgo je veljalo, da je mariborska univerza naj- bolj informatizirana v državi. Mag. Tomaž Seljak Mag. Marta Seljak Branko Zebec Dr. Tvrtko- Matija [ercar Alojz Urbajs