OZ 2004/3

138 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 pomen komunikacij. Na ta način smo zagotovili kakovo- sten nivo računalniških povezav s pomočjo DECNET-a. Mi smo bili tisti, ki smo na beograjski univerzi razrešili problem povezave dveh IBM-ovih sistemov tako, da smo mednju kot prehod postavili VAX, kar je kasneje postala prava računalniška anekdota. Ob današnji arhitekturi komunikacijskega omrežja je nekoliko teže razumeti, da je bilo takrat treba računalnike vezati neposredno – sistem s sistemom. Usmerjevalnike smo začeli v Sloveniji vgrajevati šele približno ob osa- mosvojitvi, in to najprej za potrebe sistema COBISS v knjižnicah. To so ob današnji prevladi drugih uporabni- kov mnogi že pozabili, kakor so tudi pozabili, kdaj se je pri nas pojavila elektronska pošta in internet. Ker je bila komunikacijska oprema takrat teže dosegljiva kot računalniška, je bilo potrebno mnogo iznajdljivosti, da so zveze funkcionirale, kot je bilo treba. Za tako ne- premično stvar, kot je knjižnični katalog, smo se neredko podajali v vratolomne akrobacije, ki smo jih po čudežu prestali živi in zdravi. COBISS obvestila: Nekaj smo že rekli o standardizaciji in formatu. Kako je bilo mogoče ujeti korak z uveljavljeni- mi bibliografskimi sistemi? Alojz Urbajs: Kot ponavadi je zaostanek nadomestljiv na en sam način – z več garanja in bistrejšimi izbirami. Ta- koj smo se lotili poglobljenega študija standardov ISO in formatov MARC. Pred stranpotmi nas je npr. obvarovala pogumna odločitev, da standarda ISO Latin 1 in ISO La- tin 2 za naše potrebe nista primerna in smo izdelali lastno rešitev za nabor znakov v COBISS-u. Zapolnili smo vrzel za vse vzhodnoevropske pisave in v tem okviru tudi za vse vrste cirilic. ISO 2709 – standard za zagotavljanje strojne izmenjave podatkov – smo vpeljali hkrati s formatom MARC za bibliografske zapise. Naše poglobljeno ukvarjanje s temi vprašanji ter prispevki k reševanju odprtih vprašanj niso ostali neopaženi in že vrsto let so IZUM-ovi strokovnjaki vabljeni v mednarodne gremije, kar je velikega pomena za predvidevanje sprememb na tem področju. Ni tako slučajno, da je bil COBISS/OPAC eden prvih sistemov v Evropi, ki je upošteval standard ANSI Z39.50, kar našim uporabnikom zagotavlja privilegij, da brez več- jih težav pregledujejo tuje kataloge v strukturi MARC. Glede na kooperativni koncept COBISS-a smo se še po- sebej potrudili pri razvoju formata za podatke o stanju zaloge (COMARC/H). V ta format smo vgradili celo vrsto standardov, ki jih je imel ISO šele v načrtu; v tem pogledu smo korak pred UNIMARC-om. COBISS obvestila: Zakaj je bilo potrebno preoblikovanje v IZUM in kako je nastal COBISS? Mag. Tomaž Seljak: RCUM smo leta 1990 preimenovali v IZUM – Institut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru, ki pa je neposredno zatem pridobil funkcije nacionalne agencije, zaradi česar ni mogel ostati pod ingerenco ene univerze. Leta 1992 sta se zato organizacij- sko ločili funkciji univerzitetnega računalniškega centra (spet se je osnoval RCUM) in IZUM-a, ki se je v statusu javnega zavoda povsem posvetil nalogam informacijske- ga in bibliografskega servisa za slovensko raziskovalno, kulturno in izobraževalno sfero. COBISS – akronim za kooperativni online bibliografski sistem in servise – je nastal nekaj pred tem, ko smo defi- nirali celovitejšo in podrobnejšo koncepcijo, pri čemer je sodeloval pretežno enak krog strokovnjakov kot pri pred- hodni zasnovi vzajemne katalogizacije, o čemer sem že govoril. Takrat smo tudi izoblikovali osnovno strukturo pogodbe o sodelovanju v COBISS-u. Pogodba nam je ves čas dobro služila kot legalna podlaga odnosov med IZUM-om in članicami, sedaj pa že kliče po moderniza- ciji. COBISS obvestila: Danes je COBISS razvejan sistem z različnimi moduli. Kako so nastajali? Alojz Urbajs: Rečeno je že bilo, da se je vse skupaj za- čelo z izposojo v UKM. To seveda ni današnja izposoja, taka, kot jo poznajo uporabniki. Na začetku smo razvili tudi rudimentarni OPAC, ki je zajemal le enostaven pregled knjig po avtorjih in naslovih in ga prav tako ni mogoče primerjati z današnjim OPAC-om. Vzporedno smo razvijali programsko opremo za zahtevno iskanje v bazah podatkov in organizirali servis ATLASS. Najpomembnejša pa je vzpostavitev vzajemne katalogiza- cije, na katero smo nato oprli vse druge module. Najbolj obremenjujoči so bili izpisi, predvsem kataložnih listkov, ki so bili od knjižnice do knjižnice različni, zaradi česar smo bili prisiljeni razviti visoko parametrizirane rešit- ve. Sorodni servisi v drugih državah si ne dajejo toliko opravka s tem segmentom, ampak preprosto postavijo knjižnico pred veliko ožje izbire. Mi smo to prevzeli, ker bi nam bilo žal, da bi nezadovoljstvo knjižnic na tej točki pokopalo izvajanje sistema v celoti. Potožiti pa moram, da cena za to ni ravno nizka. Vendar to ne pomeni, da bi bilo treba spremeniti našo osnovno filozofijo, da namreč nismo samo prodajalci programske opreme za knjižnice, ampak soodgovorni ustvarjalci nacionalnih knjižničnih si- stemov, podprtih z najsodobnejšo informacijsko opremo. RAZGOVOR