OZ 2004/3

M 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Vzajemna katalogizacija je skupaj z drugimi servisi po- membno razbremenila najkvalitetnejše bibliotekarske kadre, ki nimajo več toliko rutinskih opravil in se lahko danes veliko neposredneje posvečajo bralcem. Študentje v visokošolskih knjižnicah so nedvomno sila hvaležni odjemalci njihovih informacijskih storitev. COBISS obvestila: COBISS se je potemtakem razvijal tudi v soodvisnosti od razvoja elektronskih komunikacij. Kako se v tem pogledu oblikuje odnos do ARNES-a? Mag. Tomaž Seljak: Vzajemna katalogizacija je bila marsikje začetna vzpodbuda za nastanek povezav med raziskovalnimi in akademskimi ustanovami. Kasneje je bila po mednarodnem zgledu za to področje v Sloveniji ustanovljena specializirana organizacija ARNES. S tem je Slovenija, zahvaljujoč hitremu reagiranju slovenske vlade oziroma Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT), stopila v korak z razvitim svetom in številke, ki prikazujejo uporabo omrežja in servisov ARNES/inter- net, v mednarodnih primerjavah kar nekaj pomenijo. Vendar pa je tempo razvoja “informacijskih cest” ne- znansko hiter in ne dopušča niti trenutka samozadovolj- stva – zahodna Evropa že vzpostavlja omrežje hitrih povezav (34 oziroma 155 Mb/s) in na voljo je le nekaj mesecev, da zberemo finančna sredstva in se vključimo vanj, kot bosta to, kljub težavam, naredili Madžarska in Češka. Seveda to pomeni, da bomo morali tudi nav- znoter bistveno povečati hitrosti vseh povezav. COBISS ostaja nesporen interesent za razvoj ARNES-a, saj so zahteve internetovih aplikacij in širitev multimedije obenem tudi smeri njegovega razvoja. COBISS obvestila: Kako je COBISS videti v družbi so- rodnih sistemov po svetu? Dr. Tvrtko Šercar: Govorimo o t. i. bibliografskih ser- visih (bibliographic utilities), ki so začeli v ZDA rasti v šestdesetih letih, drugod pa s primerno zakasnitvijo. Njihovo poslanstvo je zagotavljanje sistemov za avto- matizacijo knjižničnih dejavnosti. Če vzamemo za vzor OCLC (ustanovljen je bil pred 30 leti), RLIN, WLN in podobne, potem sta jim v Evropi sorodni ustanovi PICA in IZUM. Mrežni knjižnični sistemi se med seboj razlikujejo tudi po tem, kako so nastali. Velike knjiž- nične mreže v ZDA so nastale prav okoli bibliografskih servisov (OCLC, RLIN, WLN), kar je tudi značilnost COBISS-a. Del mrež je nastal za potrebe univerz (npr. UTLAS v Kanadi, Hong Kong Library Network itd.), nekatere so bile ustanovljene z zakonom (npr. BLCMP in SWALCAP v Veliki Britaniji), nekaj mrež pa je na- stalo kot del programa nacionalnih knjižnic (npr. ABN v Avstraliji, PICA na Nizozemskem, LIBRIS na Šved- skem). Znameniti F. G. Kilgour je ovrednotil omenjene mrežne knjižnične sisteme in ugotovil, da so se najpo- časneje razvijale knjižnične mreže, ki so bile del progra- ma nacionalnih knjižnic. Za knjižnice, ki so dovolj občutljive za izzive časa, se je nova doba pričela z dokumentom Clintona in Gora. Ta dokument jih je opredelil kot osrednje nosilce enako- pravnosti dostopa do “informacijskih avtocest” za vse prebivalce. Tudi velikim zasebnikom, kakršen je lastnik Microsofta Bill Gates, se takšna usmeritev ne zdi prav nič tuja in izdatno podpirajo informacijsko preobrazbo knjižnic. Sinergija javnega in zasebnega sektorja nas po- spešeno vodi v okolje virtualne elektronske knjižnice v realnem okolju. Virtualno elektronsko knjižnico v realnem okolju lahko definiramo kot npr. nacionalno mrežo, ki neomejenemu številu uporabnikov zagotavlja simultani dostop do gradi- va v elektronski obliki od kjer koli in v katerem koli času ter v obliki, ki jo je mogoče poljubno izbrati izmed tehno- loško možnih. Ni razlogov za lažno skromnost, ko si ne bi priznali, da se COBISS kot integriran knjižnični sistem že uspešno razvija v smeri slovenske virtualne elektron- ske knjižnice. Naše izkušnje v tem pogledu so zanimive za informacijske strokovnjake na različnih koncih sveta in ni dvoma, da smo na vlaku, ki vozi v prihodnost, in z nami glavnina slovenskih knjižnic. COBISS obvestila: Kaj se bo v razvoju COBISS-a zgodi- lo najprej? Mag. Marta Seljak: Vodilo nadaljnjega razvoja COBISS- a bo, kot že doslej, predvsem zagotavljanje čim bolj prijaznih in čim bolj učinkovitih servisov za dostop do informacij in do knjižničnega gradiva, ki se nahaja v slo- venskih knjižnicah, pa tudi v knjižnicah izven Slovenije. Ker so praviloma najhitreje dostopne in tudi najcenejše informacije (gradivo) slovenskih knjižnic, bo v prihodnjih razvojnih nalogah na prvem mestu nadaljnja avtomatiza- cija in optimizacija lokalnih procesov v knjižnicah in do- dajanje novih servisov. Pri načrtovanju in razvoju novih rešitev bo še posebej pomembno usklajevanje raznolikih potreb knjižnic glede na njihov tip in velikost ter glede na usposobljenost kadrov. Z izborom in implementacijo sodobnih tehnologij, ki temeljijo na mednarodnih standardih, bo COBISS tudi v bodoče zagotavljal transparentnost baz podatkov in kata- logov v Sloveniji in njihovo vključevanje v mednarodni splet informacij. Že v tem letu načrtujemo ponuditi uporabnikom sistema COBISS/OPAC nove servise, ki bodo omogočali rezer- vacije in naročanje gradiva tudi od doma. Na vzajemnem nivoju sistema bo postopoma uvedena normativna kon- RAZGOVOR