OZ 2004/3

140 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 trola: še letos bo implementirana normativna kontrola imen, kasneje pa tudi predmetnih oznak, kar bo bistveno doprineslo h kvaliteti in konsistentnosti baz podatkov in tako olajšalo iskanje informacij ter lociranje gradiva. Za avtomatizacijo lokalnih procesov v knjižnici bodo prav tako že v tem letu na voljo nove rešitve za področje vodenja medknjižnične izposoje, v naslednjem letu in kasneje pa tudi dopolnitve v avtomatizaciji postopkov za nabavo in kontrolo dospetja serijskih publikacij. Vzporedno z razvojem novih servisov, optimizacijo ob- stoječih aplikacij in nadaljnjo avtomatizacijo delovnih procesov v sodelujočih knjižnicah bo potrebno v nasled- njih letih postopoma prenesti posamezne aplikacije, za- čenši s sistemom vzajemne katalogizacije, na nove tehno- loške temelje. Pri tem bo treba dati prednost novostim na vseh področjih: pri strojni opremi, operacijskih sistemih, sistemih za upravljanje baz podatkov, programskih orod- jih, programskih jezikih ... Upam, da bodo tudi tokratne odločitve tako modre kot tiste pred 10 leti. NADALJEVANJE RAZGOVORA V LETU 2004 ZA ^ASOPIS ORGANIZACIJA ZNANJA OZ: Razgovor smo pred leti končali z napovedjo o na- daljnjem razvoju in skoraj nujno je, da nadaljevanje na- vežemo prav na to napoved. Mag. Marta Seljak: Za vodilo nadaljnjega razvoja CO- BISS-a smo si pred leti zastavili zagotavljanje čimbolj prijaznih in čimbolj učinkovitih servisov za dostop do informacij in do knjižničnega gradiva v slovenskih knjiž- nicah, pa tudi v knjižnicah izven Slovenije. Če primerjamo takratne napovedi in njihovo dejansko dinamiko uresničevanja, lahko ugotovimo, da so bile napovedi izredno optimistične. Pod pritiskom hitrega odmiranja in porajanja tehnologij smo pri napovedovanju razvoja podcenjevali nekatere netehnološke vidike, ki so za razvoj prijaznih in učinkovitih servisov prav tako od- ločilni ali pa še celo odločilnejši. Na srečo je bila izhodiščna odločitev glede prehoda na novo tehnološko platformo, in sicer, da razvijemo naj- prej od centralnih servisov neodvisne lokalne aplikacije, pravilna. Z razvojem COBISS3 v tem obdobju smo dali knjižnicam na voljo sodobno programsko podporo za avtomatizacijo lokalnih aplikacij, kot so: področje nabave in spremljanja porabe finančnih sredstev, poseben modul za avtomatizacijo poslovanja s serijskimi publikacijami, poseben modul za postopke inventarizacije in vodenja za- loge ter modul za področje medknjižnične izposoje. Kako zahtevno je uvajanje novosti (tudi za knjižnice) kaže dejstvo, da je doslej uspelo uvesti COBISS3 le 46 knjiž- nicam od skupaj 270 knjižnic, ki sodelujejo v sistemu. Ena od okoliščin, ki so ključne za dinamiko razvoja COBISS-a je koncept njegove ko-operativnosti. Ob uva- janju novih servisov za področje bibliografske kontrole je treba zagotoviti konsenz ključnih institucij, še posebej nacionalne knjižnice, ob tem pa je treba poskrbeti za za- gotavljanje interesov vseh drugih različnih tipov in ve- likosti sodelujočih knjižnic. V tem obdobju smo tako ob iskanju optimalnih rešitev pri uvajanju zelo zahtevnega elementa bibliografske kontrole, tj. normativne kontrole za zagotavljanje kakovostnejših bibliografskih podatkov, doživljali številne blokade. Potrebno je bilo veliko strp- nosti. Prisiljeni smo bili celo narediti korak nazaj v teku projekta, zato da smo lahko dokazali, da so predstave nacionalne knjižnice o načinu uvajanja novosti v pogojih dvamilijonske vzajemne baze podatkov nerealne. Z veli- ko zamudo glede na napovedi nam je tako lani le uspelo v sistem vzajemne katalogizacije COBISS uvesti normativ- no kontrolo za osebna imena avtorjev. OZ: Kaj se je v tem času zgodilo na področju računalni- ške opreme in elektronskih komunikacij? Branko Zebec: Z zagotavljanjem dovolj zmogljivih ra- čunalniških kapacitet v zadnjih letih ni več težav, celo nasprotno. Tipične konfiguracije strežnikov so imele pred nekaj leti od 64 do 256 MB spomina danes pa od 2 do 6 GB spomina, diskovne enote so imele kapaciteto 1 GB danes pa 140 GB, kapacitete magnetnih trakov za shra- njevanje varnostnih kopij so bile nekaj 10 MB danes pa že 600 GB, kar predstavlja občutno povečanje. Ob tem pa so se cene strežnikov v nekaj letih prepolovile. Danes je samo po sebi umevno, da so servisi COBISS dostopni 24 ur na dan čez vse leto in da jih uporabniki uporabljajo ne glede na čas in prostor. To dokazuje tudi statistika upora- be spletnega OPAC-a, kjer beležimo več kot 20-odstotno letno rast. Da bi zagotavili ustrezne pogoje za tak način delovanja, smo temu namenili velik del naših razpolož- ljivih virov. Večje zmogljivosti strežnikov nam tudi omo- gočajo, da lahko pri programiranju uporabimo namesto programov v strojni kodi (težko vzdrževanje) vedno več že narejenih rešitev free ware ali open source. Še bolj zanimiv pa je bil razvoj komunikacij, saj je bila pred nekaj leti povprečna knjižnica povezana v omrežje internet s hitrostjo med 32 in 64 Kb/s danes pa ni več knjižnice, ki bi imela priključek počasnejši od 2 Mb/s na sekundo, najnaprednejše pa imajo internetni priključek celo s hitrostjo 1 Gb/s. Tako zmogljive in zanesljive komu- nikacije odpirajo novo dimenzijo pri razvoju COBISS-a, saj bodo omogočile zmanjšanje števila strežnikov (sedaj okrog 50) na približno 15, s tem pa se bodo tudi zmanjšali stroški obratovanja. Zelo zanimiv je primer vključitve slo- RAZGOVOR