OZ 2004/3

M 141 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 venske knjižnice iz Barilocha v Argentini, ki preko inter- neta obdeluje svoje gradivo na strežniku v Mariboru, ob tem pa ni nepomembno, da je časovna razlika med nami 9 ur. Zmogljive komunikacije nam bodo v bodoče omogoča- le ponudbo novih storitev, ki sedaj niso možne. Ob vseh pozitivnih učinkih razvoja komunikacij in inter- neta pa je nekaj tudi negativnih, predvsem poplava ne- želene pošte, virusi, črvi, vdori in napadi na računalniško infrastrukturo. Te neprijetnosti pa predstavljajo razvojni- kom izziv v naslednjih letih. OZ: V dveh desetletjih smo se naučili, da so tehnični problemi enostavnejša plat razvoja, da pa je veliko težje obvladovati družbeno-ekonomsko okolje. Mag. Tomaž Seljak, vi ste v tem obdobju zbirali izkušnje tako na strani IZUM-a kot na strani države, ustanoviteljice javnega za- voda. Kakšne so te izkušnje? Mag. Tomaž Seljak: Dejavnost IZUM-a je sedaj opre- deljena z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti, z Zakonom o knjižničarstvu in z vladnim Sklepom o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti kot informa- cijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture in še s kakšnimi podzakonskimi akti. Gre za javno službo, ki jo pretežno financira država preko Urada za znanost Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ). To je posledica zgodovinskega dejstva, da je bilo leta 1992 takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) najbolj prodorno pri iskanju sistemskih rešitev na področju informacijske infrastrukture in je pripravilo tudi prvi ustanovitveni akt IZUM-a. Program dejavnosti IZUM-a je bil najprej financiran iz proračunskih virov različnih ministrstev, kar se je izkazalo za problematično, ker prevečkrat ni bilo mogoče uskladiti medresorskih raz- hajanj glede prioritet in razvojnih usmeritev. Ko je leta 1994 takratni minister dr. Rado Bohinc ugoto- vil, da si nekdo na MZT prizadeva onesposobiti IZUM zgolj zaradi nasprotovanja našim prizadevanjem za uskla- jen razvoj knjižnične informacijske dejavnosti v Slove- niji, je predlagal, da MZT v Mariboru formira Oddelek za informacijsko infrastrukturo, ki naj bi mu IZUM za- gotavljal strokovno-tehnično podporo. Sam sem prevzel vodenje tega oddelka in v naslednjih letih sooblikoval informacijsko politiko ministrstva z reprezentativnimi projekti razvoja ARNES-a, COBISS-a in SICRIS-a. V tem času se je najprej, leta 1998, zapletlo v odnosih z Ministrstvom za kulturo (MK), ki je menilo, da za nadaljnje financiranje razvoja COBISS-a ni več razlo- gov, ker COBISS deluje že v vseh splošnih knjižnicah. Usklajevanja pri Zakonu o knjižničarstvu in pri letnih programih dejavnosti IZUM-a so postala skrajno mučna in neproduktivna. Ko so blokirali financiranje dejavnosti IZUM-a, smo morali, s soglasjem ministra dr. Lojzeta Marinčka, leta 1999 uprizoriti celo kratko prekinitev delovanja nekaterih funkcij COBISS-a za knjižnice v pristojnosti Ministrstva za kulturo. Na predlog direktor- jev IZUM-a in NUK-a je zatem MZT v celoti prevzel financiranje dejavnosti IZUM-a, MK pa financiranje dejavnosti NUK-a. Sledil je poskus likvidacije ARNES-a in podpis znane vladne pogodbe s Telekomom. Zelo naporna bitka je tra- jala eno leto in se na srečo uspešno končala. Po zamenjavi vlade in združitvi MZT in MŠŠ v MŠZŠ se je decembra 2000 izkazalo, da novi državni sekretar za znanost, dr. Zoran Stančič, ne podpira dotedanjih usmeri- tev na področju informacijske infrastrukture. To je imelo najprej za posledico zmanjšanje deleža sredstev za infor- macijsko infrastrukturo v proračunu Urada za znanost, kar so občutile tudi knjižnice pri sofinanciranju nabave tuje periodike. Temu je sledila še vrsta drugih ukrepov, ki so pripeljali do mojega odhoda iz ministrstva in ob tem tudi do ukinitve Oddelka za informacijsko infrastrukturo v Mariboru. Po prihodu ministra dr. Gabra so se razmere le še slabšale, saj se z njim ni bilo možno niti pogovoriti o odprtih vprašanjih. Letni program dejavnosti IZUM-a sprejema Upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki treh ministrstev, univerz, javnih raziskovalnih zavodov in en predstavnik IZUM-a. Tako široka zastopanost predstavnikov države in uporabnikov je logična, ko gre za enega od temeljnih infrastrukturnih sistemov države. Vendar pa ima abso- lutno prevladujoč vpliv pri odločanju predstavnik Urada za znanost MŠZŠ, ki v funkciji državnega sekretarja od- loča tudi o finančnih omejitvah ne oziraje na posledice. Drugi ob tem vse prevečkrat spregledajo, da niso problem sredstva, temveč organizacijski in razvojni koncepti, ki nekomu ne ustrezajo. Posledica tega so tudi različni za- konski in drugi predpisi, ki so bili sprejeti v zadnjih letih in v določenih segmentih naše dejavnosti onemogočajo razvoj. Uresničevanje vizije, ki je Slovenijo pripeljala med najrazvitejše države na področju knjižnične in raz- iskovalne informacijske infrastrukture, zato danes ni več mogoče. Odgovorni za to sicer odhajajo, a posledice nji- hove politike se šele kažejo. OZ: Nujno se je bilo treba ozirati tudi po svetovnem do- gajanju na področju knjižničarstva in informacijskih zna- nosti. Kaj lahko v tem pogledu izluščimo kot bistveno na prelomu stoletja? Dr. Tvrtko M. Šercar: Zadnji dve desetletji sta zaznamo- vali največje inovacije informacijske in komunikacijske tehnologije v tovrstnem razvoju nasploh. Naštejem naj samo najpomembnejše: osebni računalniki, mobilni tele- RAZGOVOR