OZ 2004/3

142 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 foni, tehnologija navidezne resničnosti in prisotnosti na daljavo, internet in svetovni splet ter ne nazadnje elektronski viri. Te tehnologije so omogočile totalno avto- matizacijo knjižničnih funkcij, razvoj online integriranih knjižničnih informacijskih sistemov, virtualnih elektron- skih knjižnic v realnem okolju (knjižnic brez sten), digitalnih zbirk, virtualnih knjižnic v umetnem okolju navidezne resničnosti (knjižnic brez knjig). Neznansko je naraščala tudi zmogljivost računalnikov. Tako je npr. ameriški lovec F22 opremljen z računalniškim siste- mom, ki v eni sekundi lahko opravi 350 mio odločitev. V IZUM-u smo si prizadevali, da bi spremljali razvoj in čim hitreje uvajali nove tehnologije v slovenske knjižnice in knjižnični informacijski sistem. V tem obdobju se je začelo tudi medsebojno vplivanje (interakcija) med informacijsko znanostjo in fiziko, bio- logijo ter makro- in mikroekonomijo. Razsvetljevanju odnosov med temi znanostmi so s članki v OZ prispeva- li tudi sodelavci IZUM-a. Začele so se tudi intenzivne raziskave zgodovine informacijske znanosti, ki so pov- ratno prispevale k nadaljnemu razvoju njenih teoretičnih osnov. Tudi IZUM se vključuje v te raziskave. Od leta 1995 skupina sodelavcev IZUM-a pripravlja selektivno bibliografijo ključnih prispevkov v razvoju informacij- ske znanosti. Znanje se je definitivno uveljavilo kot pomemben dejav- nik razvoja in vedno bolj se zavedamo pomena organiza- cije znanja. Spoznali smo, da je treba ločiti informacije od njihovega pomena. Danes razlikujemo intrinzične informacije, ki jih vsebuje neki sistem, od informacij, ki jih lahko prenašamo oziroma dodajamo nekemu sistemu, ne da bi povzročili spremembo v njegovi organiziranosti. Spoznali smo namreč, da je organiziranost sistemov tako v naravi kot v družbi odvisna od vsebovane količine teh intrinzičnih informacij. Leta 1990 se je s telematiko za knjižnice znotraj 3. in 4. okvirnega programa Evropske komisije začelo ustvarjanje evropskega knjižničnega prostora; leta 1987, torej nekaj let prej, se je začel podoben proces ustvarjanja enotnega knjižničnega prostora v bivši jugoslovanski državi, eno od vodilnih vlog pa je imel IZUM. Vojne, ki so se začele po razpadu skupne države po letu 1991 so ta proces za- časno prekinile. Pri obnovi tega procesa 10 let kasneje v okviru projekta COBISS.Net igra IZUM ponovno vodilno vlogo. Rodila se je tudi ideja o univerzalni digitalni knjižnici, ki naj bi bila dostopna z osebnega računalnika preko eno- stavnega vmesnika. Zavedajoč se potrebe po harmoniza- ciji v globalnih razmerah, smo v IZUM-u, najbrž prvi v svetu, do konca leta pripravili slovenski prevod Revizije anglo-ameriških katalogizacijskih pravil iz leta 2002. Da zaključim: Informacijska znanost ni več samo te- meljna družbena veda, saj se brez nje ne more pojasniti niti fizična evolucija vesolja niti biološki pojav življenja. Toliko bolj preseneča, da znanstvena birokracija v Slo- veniji ni sposobna uvesti informacijske znanosti v svoje klasifikacijske sheme, v katerih se v tem hipu informacij- ski znanstveniki ne morejo najti. OZ: IZUM je danes velika organizacija – ena največjih na informacijskem področju v Sloveniji. Količinska rast za- hteva tudi kakovostne premike, kakršni so pri razvijanju programske opreme kot pomembnega dela IZUM-ove de- javnosti zelo zahtevni. Kako je poskrbljeno za kakovost? Alojz Urbajs: Skladno z rastjo IZUM-a je tudi v razvoju programske opreme zaradi delitve dela na skupine bilo potrebno uvesti formalnejše komunikacije kot v preteklo- sti, ki pa so seveda dokumentirane in sledljive. Postopki za spremembo funkcionalnosti so dogotrajnejši in bolj morajo biti premišljeni kot v preteklosti, saj je treba v tem primeru poiskati sprejemljivo rešitev tudi s konsenzom med vsemi članicami v Sloveniji ali tudi širše na po- dročju, ki ga pokriva COBISS, ali pa parametrizacijo, če konsenz ni možen. Ves čas pa skrbimo za kakovost naših proizvodov pre- ko strokovnega izpopolnjevanja vseh sodelavcev, z uvajanjem novih tehnologij (objektna tehnologija), spremljanjem razvoja programske opreme (migracije na novo opremo), spremljanjem vodilnih standardov z udeležbo na strokovnih srečanjih, kjer se standardi, ki zadevajo našo dejavnost, in postopki oblikujejo (IFLA, ALA ...). OZ: IZUM je s sistemom COBISS močno segel preko meja Slovenije. Kaj pomeni ta prodor? Mag. Tomaž Seljak: Za širšo regionalno uveljavitev pro- izvodov in storitev IZUM-a si prizadevamo že od leta 1987, ko smo zasnovali sistem vzajemne katalogizacije, ki smo ga kasneje dograjevali in uveljavili pod blagovno znamko COBISS. Zavedamo se namreč, da je Slovenija premajhna, da bi lahko dolgoročno sledili razvoju v svetu brez strateškega partnerstva z vodilnimi bibliografskimi servisi v svetu. Zanje pa bomo zanimivi le, če bo sistem COBISS uveljavljen tudi zunaj Slovenije. Poleg tega imajo regionalna partnerstva prednost tudi pri evropskih projektih. Po razpadu nekdanje Jugoslavije je bilo treba vložiti veliko energije, da so predvsem politični dejavniki v novih državah spoznali, da je uveljavljanje COBISS-a najhitrejša in najbolj zanesljiva pot k vzpostavitvi njiho- vih knjižničnih informacijskih sistemov, medtem ko v profesionalnih strokovnih krogih zaupanje v proizvode RAZGOVOR