OZ 2004/3

M 143 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 in storitve IZUM-a ni bilo nikoli omajano. Tako se danes v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji in Črni gori razvijajo avtonomni knjižnični sistemi, ki sku- paj tvorijo mrežo COBISS.Net z možnostjo medsebojne izmenjave bibliografskih zapisov. Situacija v posameznih državah pa je zelo različna. V Bosni in Hercegovini so bili temelji sistema COBISS.BH postavljeni leta 1998 z ustanovitvijo COBISS Centra in BIHARNET Centra. V naslednjih letih je Slovenija v okviru programa razvojne pomoči BiH prispevala znatna sredstva za izgradnjo akademske in raziskovalne mreže BIHARNET, za opremljanje knjižnic in izobraževanje kadrov, vendar po izteku donacijskega programa politične strukture v BiH niso bile sposobne zagotoviti pogojev za obstoj izgrajene infrastrukture. Mreža BIHARNET že dalj časa ne deluje več, v začetku septembra pa je prenehal delovati tudi COBISS Center in s tem COBISS.BH. Strežnika za vzajemno katalogizacijo in OPAC sta uskladiščena v Nacionalni in univerzitetni knjižnici v Sarajevu, kjer bi za njuno aktiviranje potre- bovali le nekaj ur. Očitno tudi v vodilnih knjižničarskih strukturah nekomu ni v interesu, da bi prevzel odgovor- nost za delovanje sistema COBISS.BH . V Srbiji so vodilne knjižnice v okviru projekta Virtualna biblioteka Srbije pri Narodni biblioteki Srbije (NBS) ustanovile VBS Center, ki je prevzel naloge knjižnične- ga informacijskega servisa v sistemu COBISS.SR. Med IZUM-om in NBS-jem je bila konec leta 2003 sklenjena krovna pogodba o implementaciji sistema COBISS v Srbiji in danes je v sistem COBISS.SR vključenih že 30 knjižnic. V Črni gori je trenutno v sistem COBISS.CG vključenih sedem knjižnic, še tri pa naj bi se vključile v kratkem. Odprt je problem organiziranja knjižničnega informacij- skega servisa. Za vzdrževanje operativnosti strežnikov za vzajemno katalogizacijo in OPAC sicer skrbi Centralna narodna biblioteka. Podobna je situacija v Makedoniji, kjer Narodna in univer- zitetna knjižnica v Skopju skrbi za vzdrževanje operativ- nosti strežnika za vzajemno katalogizacijo in OPAC in si prizadeva organizirati nacionalni knjižnični informacijski servis. V sistem COBISS.MK je vključenih sedem knjižnic, tem pa naj bi se v kratkem priključilo še trinajst knjižnic, ki jim je njihovo Ministrstvo za kulturo zagotovilo finančna sredstva za nakup opreme in izobraževanje kadrov. OZ: Uporabniki – tako knjižnice kot tudi končni uporab- niki – izražajo vse večja pričakovanja glede knjižničnih informacijskih storitev. Katere bodo “udarne točke” COBISS-ove ponudbe, na katere lahko računajo v pred- vidljivi prihodnosti? Mag. Marta Seljak: Pričakovanja knjižnic kot tudi nji- hovih uporabnikov so iz dneva v dan večja. Uporabniki, ki so jim storitve digitalnega okolja nekaj povsem obi- čajnega, pričakujejo tovrstne storitve in servise za po- dročje knjižničarstva tudi od sistema COBISS. Z vidika uporabnikov je to samo po sebi razumljivo tudi zaradi dosedanje zasnove vzajemnosti pri izgradnji COBISS-a ter integralnosti na strani njegove ponudbe skupaj z raz- ličnimi drugimi servisi. Za vse knjižnice COBISS-a je aktualna zamenjava teh- nološke platforme z uvajanjem obstoječih segmentov COBISS3 za avtomatizacijo lokalnih funkcij, še posebej pa za tiste knjižnice, ki se tega projekta še niso lotile. Od novosti COBISS3 je predvidena v naslednjem letu naj- prej nova aplikacija za avtomatizacijo izposoje, s čimer bo zaokroženo obsežno področje programske podpore za lokalno avtomatizacijo knjižnic. Temu bo v naslednjih letih sledil razvoj in uvajanje nove platforme za izgradnjo in ponudbo vzajemnega bibliograf- skega sistema in servisov. Ob uvajanju nove tehnologije bo treba posebno skrb posvetiti vzpostavitvi mehanizmov sistema vzajemne katalogizacije, ki bodo zagotavljali višjo raven kvalitete bibliografskih informacij v vzajemni bazi podatkov COBIB. Sedanji sistem vzajemne katalogizacije namreč dopušča, da knjižnice poskrbijo za kvaliteto in- formacij v lokalnih bazah podatkov, medtem ko ostajajo informacije v vzajemni bazi podatkov pogosto pomanjklji- ve. To povzroča podvajanje dela številnih knjižničarjev, ki bibliografske zapise prevzemajo in s tem manjšo učinkovi- tost sistema ter nižjo kvaliteto bibliografskih informacij. K višji kakovostni ravni bibliografskih informacij bo v veliki meri prispevala tudi že pred leti najavljena razširitev področij normativne kontrole najprej na imena korporacij ter kasneje uvedba digitalnemu okolju prilagojenega dvo- jezičnega (slovensko-angleškega) geslovnika za iskanje po vsebini. Vzporedno načrtujemo izboljšave COBISS-a na področju večjezičnosti vmesnikov ter izboljšave na podro- čju bibliografske kontrole v okoljih z več pisavami. Višja kakovostna raven vzajemne baze podatkov COBIB z vidika zagotavljanja same funkcije kataloga ni kritična do te mere kot je kritična z vidika racionalnosti sistema kot celote, nadalje z vidika možnosti mednarodne iz- menjave bibliografskih informacij ter z vidika možnosti nadgradnje z različnimi aplikacijami z dodano vrednostjo. Vse to pa so predvsem dolgoročne naložbe. Računamo, da se bo z vidika končnih uporabnikov iz- kazal kot »udarna točka« kooperativni referenčni servis Vprašaj knjižničarja, ki ga bo IZUM skupaj s petimi splošnimi in petimi visokošolskimi knjižnicami v krat- kem ponudil kot nadgradnjo obstoječih servisov COBISS. RAZGOVOR