OZ 2004/3

M 145 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 V Mariboru je 13. in 14. maja potekalo mednarodno po- svetovanje Sodelovanje slovenskih in avstrijskih knjižnic . Posvetovanje je na pobudo Kulturnega foruma Veleposla- ništva Republike Avstrije v Sloveniji organizirala Univer- zitetna knjižnica Maribor, da bi tako ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo še utrdili in poglobili že tradicionalno dobro sodelovanje med avstrijskimi in slovenskimi knjiž- nicami. Vsebinsko bogat je bil prvi dan posvetovanja. Po po- zdravnih govorih so svoje referate najprej predstavili gostje iz Avstrije, po kosilu pa še domači predavatelji. Splošno zastavljena tema posvetovanja je omogočila raz- novrstnost prispevkov. Knjižničarji obeh sosednjih držav se srečujejo s podo- bnimi, vedno aktualnimi problemi, kar so pokazala pre- davanja na isto temo. Tako sta o izobraževanju za infor- macijske poklice oziroma o izobraževanju knjižničarjev govorila Helga Zotter-Straka iz Univerzitetne knjižnice Gradec in dr. Jože Urbanija z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. O reorganizaciji Univerze in v tem okviru o spremembah v visokošolskih knjižnicah sta govorili mag. Maria Seissl iz Univerzitetne knjižnice Dunaj in Mojca Dolgan-Petrič iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Medtem ko se je gospa Seissl v svojem pre- davanju bolj osredotočila na organizacijske spremembe, ki jih je njihovi knjižnici prinesel leta 2002 sprejeti Zakon o Univerzi, se je Dolgan-Petrič posvetila bolj finančnim okvirom poslovanja slovenskih visokošolskih knjižnic, oziraje se na novo uredbo o javnem financiranju visoko- šolskih zavodov. Konzorcije sta obravnavala Helmut Hartmann iz Univerzitetne knjižnice Gradec in Ivan Kanič iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Hartmann je govoril predvsem o dosedanjih izkušnjah s konzorciji, o finančnih učinkih ter o potrebi, da se konzorciji čim bolje organizirajo, Kanič pa je predstavil slovenski konzorcij COSEC ter navedel nekaj možnosti mednarodnega sodelovanja. Da je razvoj, tako kot za vsako stroko, bistven tudi za knjižničarstvo, pri čemer pa je treba upoštevati ekonom- ske vidike in kazalce, so pokazali posamični prispevki. Bruno Sperl je govoril o razvojnih projektih v Univerzi- tetni knjižnici Gradec. Posebej je opisal projekte na po- dročju zagotavljanja knjižničnih storitev slepim in slabo- vidnim, projekte na področju sodelovanja z institucijami v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter projekte na področju digitalizacije knjižničnih gradiv. Opise nekaterih pro- jektov je mogoče najti tudi na naslovu http://ub.uni-graz. at/eng/aboutus/eu_projects.html. Zanimiv je bil prispevek dr. Heinza Hauffeja iz Univerzitetne knjižnice Innsbruck o znanstveno informacijskem trgu. Opisal je probleme in dileme znanstvenega publiciranja, vlogo posameznih udeležencev v tem procesu ter pojav in delovanje inici- ativ za prosti dostop do znanstvenih publikacij kot od- govor na pretirano povečevanje cen znanstvenih serijskih publikacij. Dr. Sigrid Reinitzer iz Univerzitetne knjižnice Gradec je pozdravila udeležence posvetovanja in poudarila pomen takih strokovnih mednarodnih srečanj. Svojega referata Strateški marketing kot glavna naloga bibliotekarstva na nacionalni in mednarodni ravni ni predstavila, temveč je navzoče pozvala, da si ga natančno preberejo v zborniku [1]. S to svojo prijazno gesto je organizatorjem omogo- čila, da so program speljali v predvidenem časovnem okviru. O novostih in razvoju na področju knjižničarstva v Slo- veniji so govorili trije prispevki. Novosti v programski opremi COBISS3, predvsem v modulih za podatke o zalogi in za nabavo serijskih publikacij je predstavil Miro Kolarič iz Instituta informacijskih znanosti iz Maribora. Dr. Anamarija Rožić-Hristovski iz Centralne medicinske knjižnice (CMK) Univerze v Ljubljani je predstavila preobrazbo domače strani knjižnice CMK v knjižnični portal MojaKnjižnica@CMK (http://linumed.mf.uni-lj.si/ mylibrary/) , ki daje uporabnikom širše možnosti upora- be in možnost boljšega prilagajanja lastnim potrebam. Informacijskega opismenjevanja, vloge bibliotekarjev – učiteljev ter vloge visokošolske knjižnice v tem procesu se je v svojem prispevku lotila mag. Zdenka Petermanec iz Knjižnice Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru. Poudarila je predvsem več možnih načinov informacijskega opismenjevanja ter možnosti, ki se vi- sokošolskim knjižnicam ponujajo, da se na tem področju POSVETOVANJE SODELOVANJE SLOVENSKIH IN AVSTRIJSKIH KNJIŽNIC