OZ 2004/3

148 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 tura digitalno knjižnico predstavlja kot knjižnico, ki ima znaten delež virov dostopnih v strojno čitljivem formatu, dostopnem preko računalnika. Vendar pa je digitalna knjižnica še več: je organizacija, ki priskrbi vire in ima specializirano osebje, ki na profesionalen način omogoča dostop do zbirke digitalnih virov. V nadaljevanju je pred- stavil model knjižnične tehnologije, ki je sestavljen iz treh delov: portala za iskanje informacij, integriranega knjižničnega sistema in digitalnega objektnega menedž- menta. V nadaljevanju je Nils Pharo ( Oslo University College ) predstavil referat Topic maps (http://www.elag2004.no/ papers/Pharo.pdf) . Standard za tematski načrt ( topic map ) je bil razvit z namenom olajšanja organizacije znanja. Razvijali so ga predvsem računalniški strokovnjaki in ne toliko strokovnjaki za knjižničarstvo in informatiko. Stan- dard je registriran kot IS0 13250. Uporablja se predvsem na spletu in večinoma je v formatu XML. Na popoldanskem delu je Kari Mathisen ( National Libra- ry of Norway, Mo i Rana ) predstavila zanimiv referat o avtomatizirani knjižnici obveznega izvoda na Norveškem ( Automated legal deposit in Norway ). V letu 2000 so se zaradi pomanjkanja prostora odločili za vzpostavitev sistema avtomatskega skladiščenja in iskanja ( ASRS – Au- tomatic Storage and Retreival System ). Nova zgradba tega skladišča s sistemom ASRS je bila odprta leta 2003. V njem so zaboji ( storage boxes ), ki imajo svoje mape (označene s kodami), v katerih so shranjeni dokumenti. Dostop do publikacij je voden robotsko. Vsaka knjiga je v svoji mapi, medtem ko je v eni mapi lahko ena ali več serijskih publikacij. Serijske publikacije so v trajnih ma- pah in se ne izposojajo, medtem ko se druge vrste gradiva izposojajo. Z avtomatiziranim načinom so vzpostavili tudi boljšo kontrolo nad pretokom dokumentov. Sledil je referat z naslovom Scholarly Information Portals , ki ga je predstavil Ari Rouvari ( National Library of Fin- land, Helsinki ) (http://www.elag2004.no/papers/Rouvari. pdf) . V njem je predstavil učni informacijski portal, s ka- terim želijo knjižnične storitve kar najbolj poenostaviti in približati uporabniku. Portal naj bi bil enostaven, kot npr. Google, vendar bolj učinkovit. Zadnji referat drugega dne je predstavil Mats Herder ( LIBRIS, Stockholm ) z naslovom A national LIBRIS-Po- rtal at the Royal Library. Do we need it? (http://www. elag2004.no/papers/Herder.pdf) . LIBRIS je skupen kata- log švedskih knjižnic, ki obstaja na Švedskem že 30 let. Švedska (prav tako tudi Finska) pripravlja knjižničarski portal na nacionalnem nivoju, predvsem zaradi visokih stroškov, ki ga zahteva vzdrževanje portala. Tretji dan konference se je začel z referatom To Google or Not To Google: Metasearch Design in the Quest for the Ideal User Experience (http://www.elag2004.no/pa- pers/Sadeh.pdf) , ki ga je predstavila Tamar Sadeh ( Ex Li- bris, Tel Aviv ). Sistemi metaiskanja so relativno nov pro- izvod in veliko dejavnikov vpliva na oblikovanje vmesni- ka. Predstavila je prednosti in slabosti iskalnika Google, ki je sicer zelo koristen, kadar iščemo stvari za vsakdanjo rabo (planiranje počitnic, nakup izdelkov, iskanje do- ločenih spletnih strani itd.), vendar je manj uporaben pri raziskovalnem delu, saj ne razlikuje med kvalitetnimi in manj kvalitetnimi viri. Pomemben dejavnik iskanja je omejitev. Metaiskalniki velikokrat dajejo veliko število rezultatov, ki pa niso nujno vedno urejeni v vrstnem redu glede na kakovost. In veliko uporabnikov ne zna razliko- vati med kakovostnimi in manj kakovostnimi viri. Zato je potrebno imeti tudi takšne sisteme metaiskanja, ki so primerni za akademsko okolje. V nadaljevanju je Janifer Gatenby ( OCLC PICA ) pred- stavila referat Portals and Delivery . Temu je sledil referat Petra Noerra ( MuseGlobal ) z naslovom MetaSearch – Se- arching , v katerem je avtor predstavil razliko med navad- nim in metaiskanjem ter prednosti in probleme metaiskanja. Sledilo je predavanje Library information within the en- terprise portal , ki ga je predstavil Mark Carden ( Dynix ). V predavanju je izpostavil razlike med knjižničnimi portali in portali podjetij ter poudaril, da lahko knjižničarji veliko prispevajo k razvoju vseh vrst portalov, saj znajo pridobiti, upravljati ter posredovati informacijske vire. Knjižničarji razumejo potrebe uporabnikov, poznajo podatke, jih znajo vrednotiti, poznajo avtorske pravice ipd. bolje kot drugi strokovnjaki. Zato podjetja potrebujejo knjižničarjeve spretnosti pri oblikovanju portalov. V popoldanskem delu smo poslušali predavanje Sigbjørna Holmseta (BIBSYS) in Ingrid Melve (UNITET) z naslo- vom Distributed Access Control (http://www.elag2004. no/papers/Holmslet.pdf) . Prikazan je bil proces dostopa do virov brez omejitev in proces dostopa do virov, kjer je potrebna avtorizacija. Avtorja sta predstavila sistem BIBSYS in FEIDE ( Federated Electronic Identity for Education ), ki kontrolira dostop do elektronskih virov za uporabnike vseh univerz. Zadnje predavanje je imel Johan Van Halm ( Johan Van Halm Information consultancy, Amersfoort ) z naslovom WiFi Application in Libraries (http://www.elag2004. no/papers/vanHalm.pdf) . Planiranih je bilo 10 delavnic, vendar je ena odpadla zaradi premalo prijavljenih kandidatov. Izpeljali so na- slednje delavnice: POROČILO