OZ 2004/3

150 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Od 13. do 16. julija 2004 je v Londonu potekala osma mednarodna konferenca ISKO na temo Organizacije znanja in globalne informacijske družbe , ki jo je priredilo Mednarodno združenje za organizacijo znanja (Interna- tional Society for Knowledge Organization) . Gostitelj konference je bila šola za knjižnične, arhivske in informa- cijske študije Univerzitetnega kolidža v Londonu (School of Library, Archive and Information Studies, University College London). Konference, na kateri je bilo predstav- ljeno okoli šestdeset referatov (gl. program konference http://www.ucl.ac.uk/isko2004/programme.htm) , se je udeležilo več kot sto udeležencev. Predavanja so potekala vzporedno v naslednjih vse- binskih sklopih: Teoretične osnove organizacije znanja, Organizacija znanja z vidika jezika in kulture, Aplikacije umetne inteligence in predstavitve znanja, Družbeni in družboslovni vidik organizacije znanja, Organizacija znanja univerzalnih in posebnih sistemov, Aplikacije organizacije znanja, Organizacija znanja v podjetniških informacijskih sistemih, Organizacija znanja v primeru netiskanih podatkov – glasu, slike, multimedija ter Teorije znanja in organizacija znanja . Uvodno predavanje je imel Clifford Lynch (Coalition for Networked Information, ZDA), ki je orisal organizacijo znanja s širšega vidika. Clare Beghtol (University of Toronto, Kanada) je pri- merjala naivno in strokovno klasifikacijo. Medtem ko je namen naivne klasifikacije odkrivanje novega znanja, pa strokovna klasifikacija razvršča obstoječe znanje za po- trebe poizvedovanja po informacijah. Med obema vrsta- ma klasifikacij obstaja ciklični odnos, ki pa še ni dovolj preučen. Z razumevanjem različnih namenov, kontekstov in elementov analize v teh dveh klasifikacijah večamo svoje znanje o tem, kako uporabiti klasifikacijo za prese- ganje razlik med kulturami in znanstvenimi disciplinami v globalni informacijski družbi. Marcia L. Zeng (Kent State University, ZDA) je govo- rila o pojmovnih shemah ( concept maps ) kot o enem od semantičnih orodij, ki jih uporabljajo v okolju digitalnega učenja ADEPT (Alexandria Digital Earth Prototype) DLE (Digital Learning Environment) (http://www.alexandria. ucsb.edu/research/learning/index.htm) na stopnji dodi- plomskega študija. Kadar pomemben del učnega gradiva sestoji iz internetnih virov, so pojmovne sheme same premalo učinkovite. Z obstoječo tehnologijo na področju digitalnega učenja pa je možno razviti zelo strukturirane modele ( strongly-structured models ) relevantnih znanstve- nih pojmov, ki prikazujejo pojme in odnose med njimi. Rebecca Green (University of Maryland; ZDA) je pred- stavila rezultate raziskave glagolske polisemije (večpo- menskosti) v angleškem jeziku, ki ni tako dobro raziskana kot samostalniška. Najbolj pogosti semantični odnosi v angleškem jeziku, ki zaznamujejo glagolsko polisemijo, so metafora, hierarhija in metonimija. Te odnose lahko verjetno najdemo tudi v večini drugih jezikov. Pozna- vanje polisemije je še zlasti pomembno za tiste, ki poiz- vedujejo po informacijah ter za razvijalce kontroliranih slovarjev. Ceri Binding (University of Glamorgan, Velika Britanija) je govorila o pomenu fasetnih sistemov za organizacijo znanja, kot so razni fasetni kontrolirani slovarji in klasi- fikacije s svojo bogato strukturo, za izboljšanje strukture, vizualizacije in samega postopka poizvedb. Vanda Broughton (University College London, Velika Britanija) je predstavila nekatere ugotovitve raziskave, ki so jo na osnovi Blissove Bibliografske klasifikacije (BC2) izvedli na Univerzitetnem kolidžu v Londonu, kar zadeva funkcionalne zahteve za fasetne klasifikacije v digital- nem okolju. Fasetna klasifikacija v digitalnem okolju, v katerem je še zlasti pomembna poizvedovalna funkcija, naj bi težila predvsem k večji univerzalnosti, integraciji različnih področij, njena sintaksa pa naj bi bila poeno- stavljena. Omenila je tudi poseben projekt, ki naj bi na osnovi obstoječih klasifikacij, med katerimi je tudi BC2, razvil fasetno klasifikacijo za elektronske vire s področja humanistike, Facet analytical theory for managing know- ledge structure in the humanities (FATKS, http://www. ucl.ac.uk/fatks/) . Lynne C. Howarth (University of Toronto, Kanada) je poročala o analizi imen kategorij iz devetih različnih me- 8. MEDNARODNO POSVETOVANJE ISKO