OZ 2004/3

152 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 Antonio García Jiménez (Universidad Rey Juan Carlos, Madrid, Španija) je govoril o možnih modelih za izdelavo tezavra oziroma ontologije za opis digitalnih fotografskih zbirk. Crawford Revie (University of Strathclyde, Glasgow, Velika Britanija) je predstavil rezultate raziskave, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri uporabljajo končni uporabniki iskalne vmesnike z vgrajenimi tezavri, pred- vsem kar se tiče izbire iskalnih izrazov in razširitve iskal- nih zahtev. Raziskava je bila opravljena na primeru CAB Abstracts/Thesaurus na spletnem vmesniku OVID-u za področje veterine. Ujemanje med iskalnimi izrazi končnih uporabnikov in izrazi v CAB je bilo 82-odstotno, kar po- trjuje kakovost tezavra (kot dobri veljajo tisti tezavri, pri katerih je ujemanje vsaj 80-odstotno). K temu bistveno prispevajo kognitivne strukture tezavra. Tako je na primer prikaz hierarhične strukture koristen mehanizem za raz- širitev iskalnih zahtev. Claudio Gnoli (Universita di Pavia, Italija) je naredil pri- merjavo med naturalističnim in pragmatičnim pristopom k organizaciji znanja. Naturalistični pristop ni čisto utopi- čen, saj dopušča eksperimentiranje v smeri klasifikacijske strukture, ki ni odvisna od področij. Tak pristop bi bil uporaben tudi za iskanje v elektronskem okolju. Wouter Schallier (K. U. Leuven University Library, Belgija) je imel zanimivo predstavitev, kjer je predstavil nov iskalni vmesnik za iskanje v OPAC-u po vsebini, ki so ga razvili na Katoliški univerzi v Leuvenu. Iskalnik omogoča poleg neposrednega iskanja po vrstilcih UDK tudi besedno iskanje, pri katerem predhodno ni treba poznati sistema UDK. Pri tem ima osrednjo vlogo nor- mativna baza podatkov UDK. V njej so vrstilci UDK povezani z deskriptorji v nizozemščini, francoščini in angleščini, narejene pa so tudi povezave do vrstilcev UDK v bibliografskih zapisih. Iskanje je možno tudi z Boolovimi operatorji, pri čemer je možno kombinirati iskanje po vrstilcu UDK z deskriptorji. Z vrstilci UDK v normativnih zapisih se povezujejo tudi predmetne oznake (le-te niso nujno vzete iz kontroliranih slovar- jev), ki jih pri predmetnem indeksiranju uporabljajo posamezne knjižnice znotraj univerze. Na ta način je možno tudi na lokalni ravni iskati z vrstilci UDK zlasti v primerih, ko knjižnica pri vsebinski obdelavi namesto sistema UDK uporablja lokalni tezaver ali klasifikacijo. Vrstilci UDK v lokalnem uporabniškem vmesniku te- daj niso vidni. Glede na to, da med knjižnicami znotraj univerze obstajajo precejšnje razlike, kar se tiče metod za vsebinsko obdelavo, predstavlja ta rešitev nekakšen kompromis med lokalnimi potrebami in potrebami na najvišji ravni. Prosojnice so dostopne na http://www.ucl. ac.uk/isko2004/sysweb/7aSchallier.ppt. Aida Slavić (University College London, Velika Britani- ja) je govorila o pomenu klasifikacije za poizvedovanje po informacijah v avtomatskih sistemih, žal pa notacije v različnih klasifikacijskih sistemih ne vsebujejo vseh podatkov, ki so potrebni za avtomatizacijo. Glavne za- hteve za avtomatizacijo analitično-sintetične klasifikacije je ponazorila s primerjavo treh klasifikacijskih sistemov, to so Blissova bibliografska klasifikacija (BC2), Broad System of Ordering (BSO) in UDK. Na prvem mestu je potreba po popolnem kodiranju vsakega sestavnega dela sintetične notacije, ostale zahteve pa so še: kodiranje faset glede na vrsto, doslednost pri identifikaciji in določanju vsebine fasetnih podatkov, kar podpira verifikacijske postopke, ter kodiranje semantičnih odnosov. Da bi bilo to izvedljivo tudi v praksi, pa je potrebna temu primerna podatkovna struktura. Prav tu pa so očitne pomanjkljivo- sti formatov MARC, ki zaenkrat še ne omogočajo kodi- ranja posameznih elementov sintetične notacije, kar pa je bistvenega pomena za postkoordiniran način iskanja po elementih. Graciela Rosemblat (National Library of Medicine, Bet- hesda, Maryland, ZDA) je poročala o projektu, katerega namen je ugotoviti najučinkovitejšo metodo za “medjezi- kovno” poizvedovanje po informacijah ( cross-language information retrieval ), ki naj bi bilo v pomoč špansko govorečim uporabnikom spletnega mesta z informacijami o kliničnih raziskavah – ClinicalTrials.gov . Podrobneje so proučili naslednji metodi: 1) strojni prevod poizvedbe in 2) dvojezični seznam španskih in angleških izrazov za določanje ustreznika v angleščini na osnovi poizvedbe v španščini. V nadaljnjih raziskavah se bodo osredotočili na izpopolnjevanje dvojezičnega seznama. Keichi Kawamura (Dokkyo University School of Me- dicine, Japonska) je pregledno predstavil dela in dosežke vidnega britanskega strokovnjaka in teoretika na področju klasifikacije Erica Coatesa. Coates je udejanjil in razvi- jal naprej Ranganathanove zamisli o organizaciji znanja še zlasti s svojim prispevkom pri Britanski nacionalni biografiji ( British national bibliography ), Britanskem indeksu s področja tehnologije ( British technology index) ter Univerzalnem sistemu za razvrščanje ( Broad system of ordering ), ki vsa temeljijo na načelih fasetne klasifikacije. Michael Preuss (University of Applied Science, Koln, Nemčija) je primerjal dva različna pristopa k organizaciji znanja: univerzalističnega in “lokalističnega” ter na pri- meru Deweyjeve decimalne klasifikacije predstavil svoj pogled na vključitev lokalnega znanja v univerzalno kla- sifikacijo. Birger Hjørland (Royal School of Library and Informa- tion Studies, Danska) je razmišljal o možnostih univerzal- nih rešitev z vidika teorije organizacije znanja. Apriórna POROČILO