OZ 2004/3

M 97 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 3 UVOD Katalogizacijska praksa v Narodni in univerzitetni knjižnici v Zagrebu je zmeraj temeljila na znanih in priznanih pravilih za katalogiziranje, če omenimo le Pravila za popisovanje (z označenimi členi Pru- skih inštrukcij in deloma drugih pravil) iz leta 1930, ki jih je za uporabo v Narodni knjižnici prilagodi- la Eva Verona. Pravila v rokopisni obliki hrani Arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice v Zagrebu. Načela, ki so jih sprejeli na Pariški konferenci leta 1961, mednarodni standardni bibliografski opisi, dogovorjeni na konferenci v Kopenhagnu leta 1969, in načela Univerzalne bibliografske kontrole iz leta 1974, so mednarodni dokumenti, ki so postavili temelje mednarodni standardizaci- ji na področju kataložnega in bibliografskega opisovanja gradiva. Kot aktivni sodelavec pri njihovem snovanju je Eva Verona omenjena načela in standarde dosledno prevedla v pravilniku za katalogizacijo za izdelavo abecednih katalogov – Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga . Prvi del Pravilnika, objavljen že leta 1970, predpisuje izbiro in obliko- vanje značnic in iztočnic z izjemno vrednimi deli, ki prinašajo predpise o oblikovanju evropskih in neevropskih imen za novi, stari in srednji vek kot tudi druge predpise, ki sledijo temeljnemu načelu Univerzalne bibliografske kontrole . Druga popravljena izdaja prvega dela je bila objavljena leta 1986. Ta izdaja prinaša nadaljnja usklajevanja in dopolnitve predpisov z nanovo privzetimi smerni- cami, sprejetimi na svetovni ravni, še posebej v odnosu na širši obseg korporativnega avtorstva in oblikovanje korporativnih značnic, z usmerjanjem na Ifline sezname imen avtorjev, enotnih naslovov, liturgičnih del itd. Drugi del, objavljen leta 1986, se nanaša na kataložni opis zaključenih publikacij, temelji pa na mednarodnem standardu za bibliografski opis zaključenih publikacij in zbirk publikacij. Vendar se je že leta 1976 v Narodni in univerzitetni knjižnici začela uporaba Pravilnika v osnut- ku za katalogizacijo zaključenih publikacij. Pravilnik predpisuje izdelavo kataloga v jezikih in pi- savah narodov nekdanje Jugoslavije, kar mu daje status uporabne norme v večnacionalnih in večjezikovnih oko- ljih. Ker Pravilnik sloni na vseh mednarodnih standardih, je njegova uporaba v Iflinem formatu UNIMARC, forma- tu za računalniško katalogiziranje, potekala brez težav. MEDNARODNO NORMIRANJE IN SODELOVANJE Za hrvaško katalogizacijsko tradicijo je samoumevno redno spremljanje in sprejemanje novih Iflinih standardov in smernic, kot tudi aktivno sodelovanje v njihovem spre- jemanju. To se nanaša predvsem na dokumente Delovne KATALOGIZACIJSKA PRAVILA NA HRVA[KEM STANJE IN MOŽNE SMERI RAZVOJA Dorica Blaževi} Nacionalna i sveu~ili{na knjižnica, Zagreb, Odjel obrade knjižni~ne graðe Kontaktni naslov: dblazevicnsk.hr Mirna Willer Nacionalna i sveu~ili{na knjižnica, Zagreb, Hrvatski zavod za knjižni~arstvo Kontaktni naslov: mwillernsk.hr skupine za revizijo ISBD-ja (IFLA ISBD Review Group), Delovne skupine za FRBR (IFLAWorking Group on FRBR), Delovne skupine za minimalno raven normativ- nih zapisov in ISADN (IFLAWorking Group on MLAR and ISADN), Delovne skupine za FRANAR (IFLA FRA- NAR Working Group) in Stalnega odbora za UNIMARC (IFLA Permanent UNIMARC Committee). Redno se spremlja tudi razvoj nacionalnih katalogizacij- skih pravilnikov, še posebno Anglo-ameriških katalogiza- cijskih pravil, pravil AFNOR, RAK ter švicarskih, špan- skih, italijanskih in portugalskih pravilnikov. IZBIRA IN OBLIKA ZNA^NIC IN IZTO^NIC Kot je že omenjeno, prvi del Pravilnika v največji možni meri sledi načelom in predpisom, danim s konceptom Univerzalne bibliografske kontrole . Praksa temu v celoti sledi. Nekateri hrvaški bibliotekarji, med drugim, postav- ljajo vprašanje, ali je to res v vseh situacijah tudi nujno