OZ 2004/4

M 167 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 Govoril vam bom kot zgodovinar, vendar skozi osebno izkušnjo. Leta 1947, ko je nastala meja med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem (STO), smo se iz Sežane preselili v Trst, ker oče ni maral živeti pod komunističnim režimom. Živeli smo v zelo skromnih razmerah in manjkalo nam je tudi pohištva, zato so knjige, ki smo jih prinesli iz prejšnjega domovanja, dolgo ostale kar v za- bojih. Odkril sem jih šele kasneje, ko sem bil star že trinajst ali štirinajst let. Še danes se spomnim občutka, ki me je prevzel, ko sem jih jemal iz zabojev in so bile mize polne knjig. Kar težko mi je opisati veselje, ki me je prevzelo ob vsem tem bogastvu, ki mi je bilo na razpolago. seanso, saj sem spremenil ime iz Giuseppe Pierazzi, kar sem bil dotlej, v Jože Pirjevec, kar sem od te knjige dalje. Odkril sem namreč, kako bistvenega pomena je, da se zavedamo svojih korenin in identitete. To je še posebej pomembno v našem prostoru, ki je tako razkosan in konflikten ter poln sovraštva in v katerem moramo ohra- niti svoje notranje bistvo, svoj ponos, brez katerega ni mogoča intelektualna rast in izoblikovana osebnost. Kasneje sem se lotil še mnogih drugih tematik, kot je zgodovina Rusije itd., vendar sem se zelo zgodaj oprede- lil za proučevanje Jugoslavije. Napisal sem knjigo o Titu in Stalinu v obdobju spora z informbirojem 1948–1949. Od tega dela naprej me je sodobna zgodovina tako prevzela, da sem se ji v celoti posvetil. Sredi sedemde- setih sem začel pisati knjigo o Jugoslaviji, ki je bila takrat videti zelo trdna državna tvorba. A dlje ko sem jo proučeval, bolj mi je postajalo jasno, da je Jugoslavija nestabilna in obsojena na propad. Ko je leta 1918 nastala, je bila pospremljena z velikimi upi in presenetljivo je bilo ugotoviti, zakaj ji je v resnici usojen razpad. Na začetku so se vsi zanašali na romantično prepričanje, da bo je- zikovna sorodnost dovolj trdna osnova skupne države in sožitja v njej. V knjigi, ki obravnava Jugoslavijo od 1918 do 1991 in je najprej izšla v italijanščini, zagovarjam na- slednji sklep o vzroku neuspeha te države: Jugoslavija je propadla, ker ni nikoli zaživela kot resnična demokratična družba in svojim narodom, ki so jo sestavljali, ni niti zagotovila resnične svobode niti vzpostavila pristnega sodelovanja med njimi. Mislim, da je to velik poduk za razumevanje vseh konfliktov, ki tlijo v tem prostoru. Ko je Jugoslavija razpadla, je bilo nujno raziskati, kako so potekale vojne od leta 1991 do leta 1999 oziroma do leta 2001, o čemer govori knjiga Jugoslovanske vojne . In tudi tukaj se nam ponovi osnovni vzrok tragedije: narodi, RAZLOGI BODO^EGA SODELOVANJA V REGIJI PRILOŽNOSTI Jože Pirjevec Universita di Trieste, Trieste/Trst Kontaktni naslov: joze.pirjevec€zrs-kp.si V naši knjižnici sem odkril Wellsovo Zgodovino člove- štva, ki je izšla pri Modri ptici v dvajsetih ali tridesetih letih. Trije debeli zvezki so me tako očarali, da sem se takrat odločil, da bom zgodovinar. In danes sem tukaj kot zgodovinar. Na kratko vam bom opisal svojo raziskoval- no pot, ki je tesno povezana s srednjeevropskim in bal- kanskim prostorom, kar je okvir te konference. Od samega začetka sem iskal razlago, zakaj je ta del Ev- rope tako razkosan in razbit. Rodil sem se leta 1940, moji starši pa so se rodili še pod Avstrijo in v družini je bilo vedno čutiti vsaj malo nostalgije po tistih časih. Ni čudno, da me je zanimalo, zakaj je Avstro-Ogrska razpadla. Svo- jo diplomsko nalogo sem šel pisat na Dunaj, kjer sem se lotil problematike delovanja študentov Dunajske univerze in njihovih bojev na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Predvi- deval sem, da se mi bo skozi to razkrila celotna tematika habsburške monarhije ob njenem izteku. Izbira teme ni bila napačna in zdi se mi, da sem res odkril razlog raz- pada te velike države; narodom, ki so jo tvorili in ki so se dvignili v marčni revoluciji 1848, ni znala zagotoviti ena- kopravnosti, kakršno so po pravici zahtevali. To odkritje je bilo kažipot za moje kasnejše raziskovalno delo. Živeti na meji v Trstu, v prostoru, kjer se srečujeta dva naroda – Italijani in Slovenci – ni bilo lahko in še danes ni lahko. Slovenci v Trstu smo čutili veliko stisko in moral sem si pojasniti, od kod taka konfliktna situacija. Zakaj se čutimo ponižane in razžaljene in zakaj nosimo imena, ki niso naša prava, ampak poitalijančena? Lotil sem se proučevanja odnosov med italijanskimi in sloven- skimi patrioti v obdobju risorgimenta in ta tema me še zmeraj fascinira. Rezultat je knjiga Nicolo Tomasseo med Italijo in Slavijo , v kateri pišem o razvoju zgodovinskih dogajanj na drugi strani Jadrana, v Istri in Dalmaciji. Ob tem sem tudi sam preživel neke vrste psihoanalitično