OZ 2004/4

M 171 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 znanstvene knjižnice. Vemo, da že obstajajo modeli, ko so se znanstvene knjižnice lotile te naloge za znanstveno skupnost, da bi na temelju zaupanja rešile problem dolgo- trajnega arhiviranja, verifikacije in identifikacije avtorjev. S tem so tako rekoč prevzele notarsko vlogo v znanstveni skupnosti. Ob zaključku bi rad omenil nov pogled, ki se odpira na Regijo prihodnosti. Če iščemo Regijo priložnosti v infor- macijskem svetu, se sprašujem: Katero je tisto področje, ki mu lahko kot znanstvenik naklonim največje upanje, da bo zagotovilo trdna tla v razburkanem morju, trenut- no značilnem za znanstveni in informacijski svet? Po mojem mnenju ima največ možnosti, da znanstvenikom v svetu informacij ponudi varna tla pod nogami, prav dobro vpeljan sistem znanstvenih knjižnic. Še zlasti, če knjižnični sistem v smislu sodelovanja uspe prevzeti mednarodno, globalno vlogo. In v tem smislu ima zame kot uporabnika pojem Regija priložnosti oziroma Regija prihodnosti dvojni pomen. Geografsko gledano je to pro- stor, v katerem živimo, vsebinsko pa se nanaša na velik svet klasičnih knjižnic. Iz nemščine prevedla Nataša Belšak. Wolf Rauch: KNJIŽNICE V REGIJI PRILOŽNOSTI IN PREOBRAZBA UNIVERZ