OZ 2004/4

172 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 AACR3: OPIS VIRA IN DOSTOP Konferenca COBISS 2004 je priložnost, ob kateri želim predstaviti novosti, povezane z našimi na- črti za novo izdajo Anglo-ameriških katalogizacijskih pravil. Naše misli so že usmerjene v prihod- nost, saj načrtujemo naslednjo izdajo in danes sem tukaj, da vam pojasnim vzroke zanjo. Anglo-ameriška katalogizacijska pravila so pravila, ki se po vsem svetu najpogosteje uporabljajo kot standard za vsebino podatkovnih elementov, namenjen za bibliografski opis in dostop. Zdaj si prizadeva- mo ta pravila poenostaviti, jih “očistiti” in dopolniti. Naslov te predstavitve je delovni naslov načrtovane izdaje pravil. V času priprave jih bomo na kratko imenovali AACR3, vendar se naslov lahko spremeni. Zanimiv zgodovinski razvoj anglo-ameriških katalogiza- cijskih pravil sega v obdobje 91 pravil. Leta 1841 jih je v katalogu Britanskega muzeja natisnil Panizzi, ki je takrat deloval kot “skrbnik knjig”. Na drugi strani Atlantika je Charles Ammi Cutter zaklju- čil študijo o katalogizacijski praksi v Združenih državah in izdal svoja pravila, ki so ponujala smernice za obliko- vanje ciljev katalogizacije (zlasti iskanje in združevanje) in veljajo še danes. Cutterjeva pravila so izšla v štirih izdajah (1876 – 1. izdaja, 1889 – 2. izdaja, 1891 – 3. iz- daja in 1904 – 4. izdaja pravil za križni katalog) in so bila osnova britanskim in ameriškim poskusom priprave skupnih pravil. Ob koncu prejšnjega stoletja sta Ameriško bibliotekarsko društvo (ALA) in Britansko bibliotekarsko društvo so- delovali, da bi sestavili pravila. Ker se člani obeh društev niso mogli sporazumeti, so na koncu izdali ločena pravi- la, najprej leta 1902, potem pa še leta 1908. V tem času je z Ameriškim bibliotekarskim društvom tesno sodelo- vala Kongresna knjižnica, ki je imela svoja pravila in je kasneje z namenom, da jih dopolni, izdala dopolnilna pravila. Obe društvi in Kongresna knjižnica so nadalje- vali s skupnim razvojem pravil, vendar se je leta 1941 Ameriško bibliotekarsko društvo odločilo izdati svoja lastna izpopolnjena pravila. Tako so pravila še naprej ostala ločena. Leta 1949 so se pravilom Ale za avtorske in naslovne vpise pridružila pravila Kongresne knjižnice za opisno katalogizacijo. V petdesetih letih so se pojav- ljale vedno glasnejše zahteve po pravilih, ki bi temeljila na načelih. Seymourju Lubetzkyju so zaupali nalogo, da prouči pra- vila. Medtem ko jih je proučeval, je razvil nekaj osnovnih Čemú se pravzaprav sploh trudimo z novimi pravili? Prvi del AACR2 trenutno uporablja koncept razredov gradiva. Glede na kompleksnost uporabe pravil AACR2 za gradi- vo na analognih, digitalnih in mešanih medijih je to tudi priložnost za poenostavitev pravil in njihovo uveljavitev kot standarda za vsebino podatkovnih elementov, na- menjenega za opis virov. Želimo upoštevati mednarodne knjižnične skupnosti in druge posrednike informacij, ki želijo, da se AACR razvije v mednarodni standard. Nova izdaja, ki jo bo laže uporabljati in tolmačiti, bo bolj do- sledna in v njej ne bo preobilice podatkov. Prikazovala bo podobnosti med različnimi vrstami vsebine in zago- tavljala dopolnilna pravila za posebnosti, ki so edinstvene za posamezne vrste gradiva. Lotili bi se radi problemov, ki jih imamo z enotnimi naslovi in splošnimi oznakami gradiva. Pravila bodo vsebovala nove uvode v konceptu- alnem in proceduralnem smislu, ki bodo v pomoč uporab- nikom. Želimo jih pobliže povezati s funkcijami katalo- gov, da bi zlasti izboljšali združevanje prikazov literarnih in bibliografskih enot, pri tem pa gradili na zdravi osnovi mednarodne katalogizacijske tradicije Eve Verone in Sey- mourja Lubetzkyja. Prav tako želimo spremeniti način katalogiziranja, po- novno oživiti pravila, da bodo v večji meri temeljila na načelih in oblikovala odločitve katalogizatorja, da bodo enostavna za uporabo in bodo zagotavljala večjo dosled- nost pri različnih vrstah vsebine in medijev. Ta standard bo temeljil na uveljavljenih načelih za sestavo kataloga in mednarodno dogovorjenih načelih bibliografske kontrole, ki podpirajo cilje odkrivanja vira: najti, identificirati, iz- brati in pridobiti relevantne vire. To bo tudi spodbudilo uporabo modela FRBR ( F unctional R equirements for B ibliographic R ecords – Funkcionalne zahteve za biblio- grafske zapise). Barbara Tillett Library of Congress, Washington Kontaktni naslov: btil € loc.gov