OZ 2004/4

174 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 Z uporabo novih izrazov konceptualni model FRBR iden- tificira entitete, odnose in atribute. Ni povezan z nobenim posebnim formatom za prenos ali strukturo podatkov, pač pa identificira atribute, potrebne v bibliografskih zapisih na nacionalni ravni, in določa, kateri elementi so obvezni in kateri neobvezni. Ta model odpira nove možnosti za strukturiranje bibliografskega opisa in dostopnih elemen- tov, ki bi lahko usmerjale razvoj pravil, tako da bi bila bolj zvesta načelom, bolj dosledna, imela manj odvečnih podatkov, s tem pa bi bila tudi cenejša in enostavnejša za uporabo. Tako bi npr. obilico podatkov, ki jih sedaj na- vajamo v bibliografskih zapisih za imena oseb in korpo- racij ali za imena del in izraznih oblik, lahko zajeli enkrat preko različnih struktur – podobno kot so naši sedanji normativni zapisi za enotne naslove, in jih povezali s pa- ketom, ki opisuje pojavne oblike in enote. Lahko bi tudi imeli povezave za klasifikacijske značnice in vrstilce do “zapisov” za dela in izrazne oblike, tako da bi se potem ti atributi lahko “podedovali” v povezanih zapisih, ki se nanašajo na pojavne oblike in enote. S tem bi se ponovno izognili odvečnim podatkom, ki se sicer pojavljajo, ko skladno s sedanjo prakso te podatke vnašamo v vsak bi- bliografski zapis. Razlago o tem načrtujemo v AACR3. Poleg FRBR-a je IFLA tudi pripravila Osnutek izjave o mednarodnih katalogizacijskih načelih , ki jih podrobno proučujejo kreatorji katalogizacijskih pravil po vsem svetu. Ta novi osnutek listine načel iz decembra 2003 do- polnjuje in na novo potrjuje pariška načela, dodaja kon- cepte FRBR, pri tem pa se osredotoča na trenutno okolje online katalogov in načrtuje prihodnje sisteme. Verjetno bo zaključen do leta 2007, potem ko se bodo na celi vrsti regionalnih srečanj po vsem svetu sestali strokovnjaki za katalogizacijska pravila in njihovi kreatorji. Prvo takšno srečanje je bilo leta 2003 v Frankfurtu, v Nemčiji, zadnje pa naj bi potekalo leta 2007 v Južni Afriki. Pričakujemo, da bo po srečanju z azijskimi kreatorji pravil listina imela skoraj dokončno obliko že v novembru 2006; namera- vamo jo vključiti kot del splošnega uvoda v naslednjo izdajo AACR. S katalogizacijskimi pravili bomo dobili standarde za vse- bino podatkovnih elementov, tj. osredotočenje na vsebino podatkovnih elementov in način njihove zgradbe v bibli- ografskih in normativnih zapisih. Ti zapisi so že od leta 1960 “zapakirani” v formatu MARC ali njemu podobnem formatu, da je bila možna izmenjava ali prenos teh zapi- sov v strojno čitljivi obliki po vsem svetu. Od 1970 dalje je zgradba sistemov zahtevala uporabo zapisov v formatu MARC, podatki iz teh zapisov pa so se za namene online izpisov in indeksov v OPAC-ih ter integriranih knjižnič- nih sistemov “prepakirali”. Zdaj se v digitalnem svetu pojavljajo druge strukture in novi načini za “pakiranje” podatkov, ki opisujejo vire in zagotavljajo dostop. Naša pravila morajo ostati neodvisna od formatov za prenos. Zagotavljajo tudi standard za vsebino elementov bibliografskega opisa in dostop, uporabnih v katerem koli metapodatkovnem standardu, ki se pojavi (npr. Dublin Core). Metapodatkovni standardi nam povedo, katere ka- tegorije podatkovnih elementov je treba vključiti v zapis, običajno pa ne povedo, kako naj strukturiramo njihovo vsebino, ali kateri vir naj uporabimo, da njihovo vsebino najdemo. Ponudijo nam zgolj oznake, kot npr. “naslov” ali “datum”. Tudi ISBD-ji določajo, katere elemente naj vključimo v opise in v kakšnem zaporedju; kot standardi za vsebino pa nam celo določijo, kaj uporabiti kot glavni vir za podatkovni element in kako ga strukturirati, da do- sežemo bolj dosledne opise. Na razmišljanje o AACR3 je vplivala tudi ideja o virtu- alni mednarodni normativni bazi podatkov. Ko so v Ifli pregledovali Obliko in strukturo korporativnih značnic , je študijska skupina dognala, da predpisana specifična pravila, ki bi jih za imena korporacij uporabljali po vsem svetu, ne bi bila praktična. Namesto tradicionalnega Ifli- nega stališča v zvezi z univerzalno bibliografsko kontrolo (UBC), po katerem naj bi po vsem svetu uporabljali za isto enoto isto (avtorizirano) normativno značnico, se je sredi devetdesetih pojavil nov pogled na univerzalno bibliografsko kontrolo; le-ta je priznaval, da morajo upo- rabniki videti pisave, ki jih znajo brati. Normativne zapise nacionalnih bibliografskih agencij bi lahko povezali, pri tem pa bi se različne pisave in predpisi za strukturo lahko ohranili ter se uporabili za prikaz v jeziku ali pisavi, ki bi bil uporabniku ljubši. Virtualna mednarodna normativna baza po- datkov (VIAF) Predstavljen je že testirani model in modeli, ki jih je šele treba raziskati. Ta določeni model pušča način kreiranja in vzdrževanja normativnih zapisov takšen, kot ga trenut- no uporabljajo bibliografske agencije. Največ obljublja na področju stopnjevanosti (skalabilnosti) – omogočal naj bi globalno povezavo vseh glavnih normativnih baz podat- kov. Virtualna ji pravimo zato, ker baze podatkov z vse- mi temi zapisi v resnici sploh ni, povezave do polnih za- pisov obstajajo samo v datotekah bibliografskih agencij. Cilj je, da se na ta način obdržijo lokalne oblike in pove- žejo različni zapisi, kreirani na podlagi različnih katalogi- zacijskih pravil, pri tem pa se vseeno zadovoljijo potrebe uporabnika. V Berlinu, avgusta 2003, so OCLC, Kongresna knjižnica in Nemška knjižnica (Die Deutsche Bibliothek) podpisali memorandum o soglasju za projekt, ki je temeljil na tem modelu povezovanja njihovih normativnih zapisov za osebna imena. Za cilj so si postavili, da se ti podatki brez- Barbara Tillett: AACR3: OPIS VIRA IN DOSTOP