OZ 2004/4

M 175 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 plačno ponudijo uporabnikom po vsem svetu. Čakajo nas še veliki izzivi, vendar imamo na voljo tehnologijo, ki takšen test omogoča. Načrtujemo, da bomo v AACR3 vključili nov (tretji) del, ki bo obravnaval načela normativne kontrole. Na osnovi vseh teh dogodkov je leta 2002 Joint Steering Committee (JSC) razvil Strateški načrt za AACR in ga pred kratkim dopolnil. Besedilo je na voljo na naslovu: http://www.collectionscanada.ca/jsc/stratplan.html. JSC-jev Strateški načrt za AACR , ki ga je podprl Odbor upraviteljev, je dokument, ki se neprestano razvija in dopolnjuje. V izjavi o namenu je AACR predstavljen kot “večnacionalni standard za vsebino podatkovnih elemen- tov, ki zagotavlja bibliografski opis za vse medije in do- stop. Je neodvisen od formata za prenos podatkov. Čeprav razvit za uporabo v angleško govorečih skupnostih, se lahko uporablja tudi v drugih jezikovnih skupnostih”. Načrt potrjuje postopke iz FRBR-a za najdenje, identifi- kacijo, izbiro in pridobitev. Tako je drugi pomembnejši namen naših pravil z organiziranjem podatkov in za- gotavljanjem doslednega opisa in dostopa uporabnikom omogočiti, da dobijo informacije, ki jih potrebujejo. Saj prav zaradi uporabnikov tudi katalogiziramo! S strateškim načrtom je identificirana tudi vizija JSC-ja o prihodnjem razvoju AACR: predstaviti načrtovani časo- vni okvir razvoja pravil, pri tem pa ohraniti prednosti ob- stoječih pravil. Med te prednosti sodi njihovo temeljenje na načelih za bibliografski opis in dostop, ki so se skozi čas uveljavila in nam bodo koristila tudi v prihodnje pri novih vrstah medijev, ki se pojavljajo. Na tej osnovi so v strateškem načrtu postavili sedem krat- koročnih ciljev: 1. Pravila (v dveh delih) naj tudi v prihodnje temeljijo na načelih in naj vključujejo elemente za opis vseh vrst gradiva. 2. Pravila naj bodo sestavljena tako, da jih bodo lahko uporabljali po vsem svetu. Izhajati morajo sicer iz dogovorov in ustaljene rabe angleškega jezika, upamo pa, da bodo dovoljevala tudi druge jezike in nacional- ne dogovore, kjer bo to primerno. Pravila AACR2 so prevedena v najmanj 25 jezikov, vključno z zadnjim prevodom v slovenščino (IZUM), in veliko držav jih je sprejelo kot nacionalni standard, tudi Vietnam in Češka. 3. Pravila naj bodo enostavna za uporabo in tolmačenje. 4. Pravila naj bodo pomemben standard za vsebino po- datkovnih elementov tudi za online in spletno okolje, ne samo za standardne knjižne kataloge. 5. Pravila naj veljajo za analogno in digitalno gradivo. 6. Pravila naj bodo združljiva z drugimi standardi za opis in iskanje virov, kot npr. ISBD-ji. 7. Pravila naj se uporabljajo tudi zunaj knjižnične skup- nosti, npr. v internetnem okolju za metapodatke Du- blin Core in ONIX, ki ju zdaj uporabljajo založniki ali pa naj se uporabljajo za uvedbe novih sistemov, zgrajenih na modelu FRBR. Te nove sisteme bi lahko uporabljali arhivi, muzeji, organizacije za vodenje pravic, založniki in kreatorji digitalnih objektov. V strateškem načrtu so postavili tudi tri dolgoročne cilje. Skladno s prvim ciljem je treba poskrbeti za novo izdajo pravil v letu 2007, namenjenih za uporabo v spletnem okolju in združljivih z mednarodnimi prizadevanji za iz- boljšanje katalogizacijskih pravil. Naloge znotraj prvega cilja so: vključitev novih uvodov z načeli za izgradnjo pravil; opis funkcij kataloga in zagotovitev konceptualnih informacij za pomoč katalogizatorjem pri razumevanju načinov postopka in oblikovanju njegovih odločitev. Nova izdaja bo vsebovala tudi pravila za vsebinsko ob- delavo in po potrebi ažurirane primere. Vključevala bo koncept normativne kontrole in FRBR-a, s tem zmanjšala preobilico podatkov in povečala doslednost pri obdelavi vseh vrst vsebine. Še ena naloga iz tega cilja je organi- ziranje delavnic in izobraževanja, kar bi pomagalo pri uvedbi nove izdaje znotraj knjižnične skupnosti in zunaj nje. Slednje se navezuje na drugi cilj , ki zajema razširitev pravil na druge skupnosti, da bi se preko spletnega mesta dosegla večja harmonizacija z drugimi standardi, hkrati pa bi se pravila za vsebino opisa vira in dostop v večji meri predstavila javnosti. Tretji cilj se nanaša na izdelavo spletne verzije te nove izdaje, ki naj bi dopolnila različico z nevezanimi listi. Sicer še ni jasno, v čem se bo nova verzija razlikovala od tega, kar zdaj ponuja Cataloger’s Desktop, ki ga daje na voljo Kongresna knjižnica. V predhodnih dogovorih o tem, kaj želimo raziskovati, je JSC razpravljal o novem pristopu do naslednjih treh problematičnih zadev: 1) virov, ki izhajajo v nadaljeva- njih, 2) zbirk in 3) enotnih naslovov. Opredelili smo jih kot problematične, čeprav še ni popolnoma jasno, kakšni bodo rezultati raziskave. Ko govorimo o enotnih na- slovih, mislimo na tiste, namenjene združevanju, in ne na tiste, ki se uporabljajo kot enotni naslovi za serijske publikacije. JSC je oblikoval uredniško skupino, ki jo sestavljajo nji- hov predsednik, tajnik in glavni urednik. V primerjavi s pravili AACR2, kjer sta vsak svoj del pisala dva urednika, Barbara Tillett: AACR3: OPIS VIRA IN DOSTOP