OZ 2004/4

M 177 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 napotilo na dopolnilna pravila za različne vrste vsebin in na pravila za opis digitalnih medijev s to vsebino. V pri- meru del, ki izhajajo v nadaljevanju, bi nas pravila napo- tila na poglavja o načinu izhajanja. Tudi pri drugem delu predlagamo uvod, tokrat k “izbi- ri”; sledila bi posebna pravila za izbiro značnic za opis. Veliko se razpravlja o ideji, da bi izraz “glavni dostopni element” nadomestil izraz “značnica glavnega vpisa”, vendar koncept ostaja enak: na avtorju dela, ki ga vsebuje opisovana pojavna oblika, naj bo primarni poudarek. Na- čelo avtorstva je za navedbo še vedno najpomembnejše in takšno ostaja za prikaz zaporedja, bodisi primarnega abecednega razvrščanja za niz najdenih zapisov bodisi sekundarnega razvrščanja po temi. JSC je ponovno pregledal “pravilo treh” in o njem raz- pravljal. Verjetno bo tudi v prihodnje obstajala možnost, da se bo pravilo zaradi prihranka pri stroških obdržalo, čeprav se dobro zavedamo, kako pomembno je, da upo- rabnik najde vsa dela enega avtorja, tudi v primerih, ko je naveden šele kot četrti ali peti soavtor. Določili smo tudi nekaj posebnih nalog za urednika. Ob- likovati mora predloge, kako predelati sedanje 21. po- glavje in ažurirati terminologijo ter odpraviti listkovno in abecedno ureditev, ki je bila osnova nekaterih veljavnih pravil. Urednik mora tudi proučiti način trenutnega po- gleda na “zbirko”, da ugotovi, ali je možno predstavitev teh pravil še izboljšati. Nato smo predlagali tretji del o normativni kontroli. Na- čeloma naj bi predelali sedanja pravila iz poglavij 22–26; pravzaprav bi črtali ločeno poglavje 26 o napotilih in ta pravila po potrebi dodali drugim pravilom o uvedbi nor- mativne oblike za kontrolirana imena oseb, korporacij, jurisdikcij ali dela/izrazne oblike. Glede poglavja 25: Do- sedanji enotni naslovi so mešanica značnic za združeva- nje in enolično identifikacijo del. Pri tistih, katerih namen je združevanje, nameravamo ustvariti značnico za delo in njegovo izrazno obliko. Radi bi jo še razširili in dodali nove elemente v primerih, ko bi to pri zelo velikih dato- tekah bilo potrebno. Te sestavljene dostopne elemente za dela/izrazne oblike si lahko zamišljamo kot “kazalke”, podobne tistim, ki so bile kreirane v listkovnih katalogih za združevanje. Če bi bili namenjeni za združevanje, jih ne bi bilo treba razločevati; če bi bilo število bibliograf- skih zapisov res veliko, bi jih bilo treba samo razširiti. Kar pa zadeva druge enotne naslove, pa bi sestavljeni naslovi lahko enolično identificirali serijske publikacije ali druge vire, ki izhajajo v nadaljevanjih ali so občasno ažurirani. Te bi lahko povezali z njihovimi variantnimi oblikami imena in edinstvenimi številčnimi identifikatorji ali identifikatorji digitalnih objektov – to, kar bi lahko zdaj vnesli v normativni zapis. Ideja o delu/izrazni obliki igra vlogo tudi pri tem, kakšne bodo splošne oznake gradiva, kajti pri različnih vrstah vsebine gre dejansko za razne vrste izraznih oblik, ki bi lahko bile prvi element v splošni oznaki gradiva, tega pa bi lahko razširili z vrsto gradiva (neke vrste kombinacija vstavljanja infiksa in pojavne oblike po terminologiji FRBR). Za dela/izrazne oblike bi enotni naslovi bili zelo koristni pri nekaterih vrstah gradiva ali pri določenih predmetnih področjih. Tako npr. poznamo založniško prakso, ki se nagiba k ustvarjanju veliko izdaj in prevodov del ter sča- soma tudi veliko pojavnih oblik teh izdaj. To je v naspro- tju z znanstvenim ali tehničnim področjem, kjer ima eno delo običajno samo eno izdajo in eno pojavno obliko. OCLC je opravil začetno raziskavo o tem, koliko njihovih zapisov obstaja v odnosu z deli, izraznimi oblikami in po- javnimi oblikami. Ugotovil je, da manj kot 20 odstotkov vseh zapisov predstavlja dela z več kot eno samo pojavno obliko. Verjetno bomo ugotovili, da za veliko večino vseh za- pisov, ki jih kreiramo, potrebujemo bibliografski zapis z eno samo pojavno obliko. Kadar imamo več pojavnih oblik, želimo zagotoviti dodatno informacijo na ravni dela/izrazne oblike, da lahko te zapise, prikazane v ka- talogu, združimo. Ali naj to naredimo preko povezav do normativnih zapisov za dela/izrazne oblike? Če je tako, bi lahko prihranili pri odvečnem predmetnem katalogizira- nju – enkrat samkrat bi obdelali eno delo/izrazno obliko v normativnem zapisu, s katero bi bile lahko povezane vse različne pojavne oblike. Predlagani ~asovni na~rt V mesecu oktobru se je sestal JSC in pregledal prvotni osnutek prvega dela. Naslednji osnutek so obravnavali sre- di decembra, na pripombe pa bodo čakali do srede marca. O pripombah v zvezi s prvim delom in prvotnem osnutku za drugi del bodo razpravljali na sestanku v aprilu. JSC se namerava sestajati z urednikom dvakrat na leto tudi v pri- hodnje, vsa druga komunikacija pa bo potekala po e-pošti. Če bo zadeva potekala tekoče, bodo glavni direktorji lahko pregledali končno besedilo in ga morebiti tudi testirali, tako da bi ga poslali založnikom do konca decembra 2006. Če bi se to zgodilo, bi po izkušnjah Ale lahko bilo besedilo na voljo vsem že do srede leta 2007. Nekateri pravijo, da je to zelo ambiciozno, drugi se sprašujejo, zakaj potrebujemo toliko časa. Če pomislimo na vsa posvetovanja z direktorji in drugimi organizacijami po vsem svetu, ki pripravljajo pravila, vse kaže na velike ambicije. Dejansko to lepo sovpada z načrti Ifle, ki namerava za- ključiti regionalna srečanja; le-ta so potekala po vsem Barbara Tillett: AACR3: OPIS VIRA IN DOSTOP