OZ 2004/4

180 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 2.1 Minimalni nivo podrobnosti Treba je bilo sprejeti minimalni nivo podrobnosti v opisu za centralni katalog. Tolmačenje in uvajanje naslednjih vrst navedb in značnic sta takrat veljala za prednostno nalogo: (Stvarni naslov [SOG] 1 : dodatek k na- slovu. Številka dela, naslov dela / prva navedba odgovornosti ; druge na- vedbe odgovornosti. – Navedba izdaje. – Posebni podatki o gradivu (ali vrsti publikacije). – Kraj izida : prvi za- ložnik itd., datum izida itd. – Obseg enote. – (Glavni naslov zbirke. Naslov dela ; številčenje) . – Opomba/opombe. – Standardna številka) ter imenske značnice. 2.2 Češko tolmačenje Leta 1993, ko smo začeli preučevati AACR2, so med po- glavji AACR2, ki so temeljila na ISBD, in samim ISBD obstajale razlike. Te razlike smo analizirali in v testnem obdobju priporočili, naj se v primeru razlik med pravilom AACR2 in priporočili ISBD upoštevajo slednja. Kasneje smo se odločili preklicati to našo prvotno odločitev. V tistem času so namreč naši katalogizatorji začeli uporabljati nova pravila, novi format in pogosto tudi novi knjižnični sistem, tako da je bilo povsem nerealistično zahtevati od njih, da pri- merjajo še dve različni priporočili. Ta prva sprememba, ki je vodila k upoštevanju izključno AACR2, je vplivala tudi na preostalo delo med uvajanjemAACR2. Skupaj z željo, da bi se priključili večini, pa je tako češkim kot tudi tujim knjižni- cam omogočila katalogiziranje s prevzemanjem. Vendar pa se je pri uvajanju AACR2 pokazala še ena te- žava. Nekatera pravila so bila za češko prakso nenavadna, tako da jih je bilo težko uvajati (nekatera od njih so na- vedena v nadaljevanju). Češki knjižničarji so razmišljali o tem, da teh pravil pri katalogiziranju preprosto sploh ne bi uporabljali. Na koncu je bilo njihovo stališče (“Pretežko, da bi jih razumeli katalogizatorji v manjših knjižnicah.”) tisto, ki je prevladalo. Tako se je Skupina odločila, da so te vrste značnic v zapisih na minimalni ravni neobvezne, z izjemo imen korporacij (uporabljenih kot glavni vpisi). Omeniti je treba, da so se češka priporočila ob zaključku obdobja osnovnega uvajanja AACR2 nanašala na: 2.2.1 Splo{no priporo~ilo glede prednostnega jezika Pomembno je bilo natančno določiti prednostni jezik, in to ne le za kvalifikatorje in opombe (seveda se uporablja češčina), ampak tudi za enotne naslove, mednarodne kor- poracije itd., tako da je obveljalo priporočilo: Pri rabi jezikov damo prednost češčini pred angleščino. Primer: 25.4B. Klasična in bizantinska grška dela (25.4B1.) AACR2: Za delo, napisano izvirno v klasičnem grškem jeziku, ali za delo grškega cerkvenega očeta ali drugega bizantinske- ga avtorja pred letom 1453, uporabite ustaljen naslov v angleškem jeziku. Če takega naslova v angleškem jeziku ni, uporabite naslov v latinskem jeziku. Če ni ustaljenega naslova niti v angleškem niti v latinskem jeziku, uporabi- te naslov v grškem jeziku. Češko tolmačenje: Za delo, napisano izvirno v klasičnem grškem jeziku, ali za delo grškega cerkvenega očeta ali drugega bizantin- skega avtorja pred letom 1453, uporabite ustaljen naslov v češkem jeziku. Če takega naslova v češkem jeziku ni, uporabite naslov v latinskem jeziku. Če ni ustaljenega naslova niti v češkem niti v latinskem jeziku, uporabite naslov v grškem jeziku. Primer: Aristophanes [Birds] [Ptáci] ne Aves Ornithes 2.2.2 Informacije o sistemu pre~rkovanja (ob- držali smo ~e{ki tradicionalni sistem) 2.2.3 Tabela s povzetkom neobveznih dodat- kov v okviru AACR2 in ~e{kih priporo~il Edita Lichtenbergová: ANGLO-AMERIŠKA KATALOGIZACIJSKA PRAVILA NA ČEŠKEM