OZ 2004/4

M 183 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 UVOD Od prvega nacionalnega katalogizacijskega pravilnika v Evropi Navodila francoske vlade za po- stopek s knjigami, zaplenjenimi v Revoluciji 1 (1791) nas ločita dobri dve stoletji. Slediti nastajanju in osnovnim tipološkim karakteristikam katalogizacijskih pravil in njihovemu preraščanju v organi- ziran, kodificiran sistem pomeni prepoznati temeljne koordinate, ki določajo katalogizacijsko para- digmo. Genezo teoretične misli na tem področju označujejo faze postopnega oblikovanja koherentnega teoretičnega jedra, ki, kljub razlikam v pojasnjevanju posameznih vprašanj, predstavlja ogrodje si- stema abecednega kataloga. Na njem se uresničujejo predstavitveni, sintaktični in pragmatični vidik kataloga, vzpostavljajo sestavljeni odnosi med bibliografskimi “objekti” (entitetami) in “atributi”, ki jih določajo in omogočajo njegovo identifikacijo in iznajdbo, definira vloga in osnovne naloge kataloga in principi njegove organizacije, razvija atribucija avtorstva in formira relevanten besedni korpus. Na tej razvojni liniji opažamo naslednje etape: • aktivnosti Ifle v zvezi z izdelavo novih mednarodnih katalogizacijskih pravil, vzpostavljanje standardov za opis bibliografskih in normativnih zapisov ob spo- štovanju lokalnih modalitet in odkrivanju stičnih točk, racionalnost in ekonomičnost kot izhodiščni koncept, premik težišča z unificiranega in enkratnega na kon- trolirani in usklajeni pristop. NACIONALNA KATALOGIZACIJSKA PRAVILA V času, ko je Anthony Panizzi objavil 91 pravil za katalo- gizacijo 3 v predgovoru 1. zvezka tiskanega kataloga Knjiž- nice Britanskega muzeja v Londonu (1841), kar se v kata- logizacijski teoriji pojmuje kot prvi katalogizacijski pravil- nik za angleško področje, v Beogradu dr. Milovan Spasić po nalogu šolskega ministrstva (Ministarstvo prosvete) izdela prvi sistematski popis fondov Narodne knjižnice. Šolan v Haleyju, Berlinu in Jeni, uporablja katalogizacijske izkušnje, pridobljene v velikih nemških knjižnicah. Vpliv Martina Schrettingerja, Friedricha Eberta, Petra Budika, Edmunda Zollerja, Juliusa Petzholdta je opazen v daljnjih poskusih oblikovanja katalogizacijskih pravil, v prvi vrsti v predgovorih tiskanih katalogov Nacionalne knjižnice (1871–1903), v katerih Stojan Novaković, znameniti srb- ski filolog, zgodovinar književnosti in bibliograf, definira osnovne katalogizacijske principe, na katerih sloni organi- zacija asindetske strukture tiskanih katalogov. Svetlana Jan~i} Narodna biblioteka Srbije, Beograd Kontaktni naslov: svetlana€nbs.bg.ac.yu NACIONALNA KATALOGIZACIJSKA PRAVILA IN AACR2 Ob novi katalogizacijski paradigmi • nastajanje elementarnih pravil in priporočil brez trdne teoretične osnove in besedne in metodološke uteme- ljenosti; objavljanje katalogizacijskih načel v pred- govorih najstarejših tiskanih katalogov (Lajdenska univezitetna knjižnica, 1595; Bodleiana, 1674); to zgodnjo fazo označuje navzočnost bibliografskih me- tod v katalogizaciji, kritični prikaz besedil, natančnej- ša bibliografska določila ob imenu avtorja, obsežnejši podatki o materialnih karakteristikah bibliografske enote itd.; • povezovanje posamičnih principov in fragmentar- nih postavk v sistem pravil, nastajanja nacionalnih pravilnikov 2 in formiranje vodilnih “šol”, pruske in anglo-ameriške, rezultat česar je postopno ustvarjanje teoretičnega jedra, preseganje lokalnih pristopov in vse bolj izražena tendenca internacionalizacije katalo- gizacijskih pravil; • razglaševanje pariških načel, razvijanje koncepta UBC in UAP, uveljavitev ISBD-jev in njihova uvedba v nacionalne katalogizacijske korpuse, razvijanje for- matov za strojno čitljivo katalogiziranje, ekspanzija elektronskih medijev in komunikacijske tehnologije; • razvijanje sistema vzajemne katalogizacije, tehno- logije OPAC-a, korenite spremembe v konceptu katalogizacije; usvajanje novih in revizija obstoječih ISBD-jev; redifiniranje odnosov med entitetami in atributi, vzpostavljanje nove semantike (študija FRBR – Functional Requirements for Bibliographic Records);