OZ 2004/4

M 195 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 ljena normativna kontrola osebnih imen avtorjev. Uvedba knjižničnega nadomestila je nato le še potrdila pomen normativne kontrole, ki naj bi postopoma zajela tudi dru- ge vrste značnic ter predmetne oznake. PROJEKT Priprava dvojezičnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI je bila zastavljena kot nacional- ni projekt (Kardoš in Zalokar, 2000; Zalokar in Žigart, 2003; Zalokar, 2004) s ciljem zagotoviti večjo enotnost in doslednost pri predmetnem indeksiranju ter večjo kako- vost pri iskanju po vsebini v sistemu COBISS.SI. Pobudo za projekt, ki se je uradno začel marca 2000, je dalo takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo Re- publike Slovenije. Oktobra istega leta je bil kot osnova za izgradnjo SGC izbran ameriški geslovnik Sears List of Subject Headings (Sears, 2000). Od novembra 2002, ko je bil končan njegov prevod, pa poteka redakcija prevoda, priredba in prestrukturiranje predmetnih oznak Sears , do- polnjevanje geslovnika z novimi izrazi itd. Projekt je v svoji prvi fazi temeljil na sodelovanju med IZUM-om in šestimi področnimi informacijskimi centri pri Univerzi v Ljubljani ali pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU (PIC-i) za področje biomedicine, biotehni- ke, družboslovja, naravoslovja, tehnike in humanistike. Žal je bilo to sodelovanje po končanem prevodu Searsa prekinjeno, kajti ti centri so medtem dobili druge zadol- žitve s strani pristojnega ministrstva. Eno od ključnih vprašanj, na katero je bilo treba odgovo- riti na samem začetku projekta, je bilo: Kako po najkrajši poti in na najustreznejši način priti do splošnega kontro- liranega slovarja? V zvezi s tem vprašanjem smo preučili naslednje možnosti: • dopolniti NUK-ov geslovnik (takrat smo imeli na voljo le zelo kratek seznam predmetnih rubrik NUK, objavljen v publikaciji Vsebinska obdelava v vzajem- nem katalogu: predmetne rubrike: seznami in navodila za oblikovanje (1997)), • razvijati ločene kontrolirane slovarje za posamezna področja in jih nato združiti v enoten slovar, • prevesti LCSH, • vzeti kot osnovo neki drugi tuj splošen kontroliran slovar. Odločili smo se za zadnjo možnost, ki je še najbolj ustre- zala posebnim zahtevam IZUM-a glede lastnosti, ki naj bi jih imel kontrolirani slovar v sistemu COBISS.SI: • primernost za vsa področja, • metodološka prilagojenost potrebam najširšega kroga uporabnikov, spletnim tehnologijam ter kadrovskim in finančnim možnostim, • podprtost z vsemi funkcijami normativne kontrole, • dvojezičnost (slovensko-angleški slovar). Pri iskanju najustreznejše rešitve so bila še zlasti drago- cena priporočila Pododbora za metapodatke in vsebinsko analizo (ALCTS/CCS/SAC/Subcommittee, 1999) glede predmetnih podatkov v metapodatkovnih zapisih. Eno od priporočil pododbora se je nanašalo tudi na uporabo Searsa , drugega mednarodno uveljavljenega splošnega kontroliranega slovarja poleg LCSH . Projekt MACS Multilingual access to subjects, 1 pro- jekt štirih evropskih nacionalnih knjižnic – angleške, francoske, nemške in švicarske – pa je kasneje še potrdil osrednjo vlogo LCSH na področju povezovanja z drugimi sistemi za predmetno označevanje, kar ni bilo brez pome- na tudi pri naši odločitvi za Sears . Med razlogi za izbiro Searsa kot osnove za izgradnjo lastnega kontroliranega slovarja velja izpostaviti pred- vsem usklajenost Searsa z LCSH v temeljnih načelih, slo- varju in strukturi geslovnika. Zaradi tega bi bilo možno uporabljati LCSH kot enega glavnih virov za dodajanje novih izrazov, obenem pa tudi kot model za vzpostav- ljanje odnosov med izrazi SGC . Usklajenost z LCSH bi razen tega omogočala preslikave med predmetnimi ozna- kami SGC in LCSH ter na ta način tudi interoperabilnost z drugimi sistemi za predmetno označevanje. S prevo- dom in priredbo Searsa bi poleg začetnega dvojezičnega splošnega kontroliranega slovarja nenazadnje dobili tudi ustrezno normativno datoteko predmetnih oznak, ki bi jo lahko nato vključili v sistem COBISS.SI. Pripravo SGC je možno v grobem razdeliti v štiri faze: • 1. faza – prevod in redakcija Searsa , • 2. faza – prestrukturiranje in priredba Searsa , • 3. faza – dopolnjevanje z novimi izrazi in priprava navodil za uporabo, • 4. faza – konverzija v format COMARC za normativ- ne podatke ter vključitev SGC v sistem nor- mativne kontrole za predmetne oznake. Prevajanje Searsa je steklo šele, ko smo od H. W. Wil- sona pridobili elektronsko različico Searsa v formatu OCLC-MARC, izdelali posebno orodje v Excelu za pre- vajanje, redakcijo in prestrukturiranje Searsa (slika 1), pripravili podrobna navodila in izvedli tečaj za prevajalce (pri prevajanju je sodelovalo 30 prevajalcev) ter glede na Deweyjeve vrstilce v zapisih razdelili elektronsko dato- teko Sears na področja, ki naj bi jih prevajali posamezni PIC-i. Matjaž Zalokar: PRIPRAVA SPLOŠNEGA GESLOVNIKA COBISS.SI