OZ 2004/4

M 213 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 V knjigi je poudarek na zgodovinskem pregledu idej in paradigem od konca 19. do konca 20. stoletja in ne na analizah kronološko razvrščenih dogodkov. Urednika se zavedata, da gre bolj za eruditske pregledne članke o do- ločeni temi, ki lahko predstavljajo gradivo za zgodovino informacijske znanosti, predvsem v ZDA, kot za zgodo- vinske prispevke lege artis. V knjigi ni prispevkov, ki bi se nanašali na zgodovino informacijske znanosti, splošnega in specialnega knjižni- čarstva in dokumentalistike npr. v Avstraliji, Braziliji, na Japonskem, na Kitajskem, v Nemčiji itd., da ne omenjam manjših držav. Vendar je treba povedati, da je v knjigi močno prisoten napor v smeri vzpostavitve tiste univer- zalnosti informacijske znanosti, ki je praviloma konstitu- tivna za vsako “normalno” znanost. Različne pristope (sinhrone, diahrone) h konceptualizaciji zgodovine informacijske znanosti, knjižničarstva in doku- mentacije kot posebnega področja proučevanja obravnava avstralski zgodovinar in nesporna avtoriteta na tem po- dročju W. Boyd Rayward v članku Zgodovina in zgodovi- nopisje informacijske znanosti: nekaj premislekov . Eden od izvorov moderne informacijske znanosti, ki se kontinuirano razvija od polovice 20. stoletja, je evropski dokumentalizem, ki so ga kot novo “diskurzivno forma- cijo” utemeljili Paul Otlet, Henri La Fontaine in njuni kolegi leta 1895 v Bruslju. Ravno vprašanju o tej diskon�- tinuiteti je posvečen članek W. B. Raywarda Izvori infor- macijske znanosti in Mednarodni institut za bibliografijo/ Mednarodna zveza za informacije in dokumentacijo (FID) in članek Isabelle Rieusset-Lemarié Mundaneum P. Otle- ta in mednarodna perspektiva v zgodovini dokumentacije in informacijske znanosti . Otletov Mundaneum naj bi bil monumentalna zgradba in internacionalni svetovni monopolistični center, v katerem bi bilo na enem mestu shranjeno vse človeško znanje. Kot Svetovno mesto za izgradnjo tega utopičnega objekta je Otlet dokončno izbral Ženevo v Švici. Mundaneum naj bi diseminiral informacije kot strogo centralizirana struktura za enosmerno informiranje uporabnikov, ki se sistemu morajo prilagoditi in ne obratno. „Sporočilo” Munda- neuma kot palače spomina je, da brez tridimenzionalne arhitekturne materializacije ni niti učinkovite organizacije znanja. Tudi sodobni internet kot anarhična decentralizi- rana mrežna struktura ima svojo materialno arhitekturo med seboj povezanih računalnikov. Danes Otletov mo- numentalizem predstavlja zastarelo paradigmo, vendar je njegova tridimenzionalna arhitekturna shema dokumenta/ informacije še vedno zelo koristna. V članku o časopisu za mikrografijo in druge tehnike reprodukcije Journal of Documentary Reproduction , ki je izhajal od leta 1938 neposredno po ustanovitvi American Documentation Institute (ADI) do 1942, pokaže T. D. Walker, kako so značilnosti avtorjev (poklic, ustanova, kraj, spol) vplivale na predmetno področje časopisa. F. G. Kilgour, ki je znan tudi kot ustanovitelj OCLC, je v članku Izvori koordiniranega iskanja orisal kratko zgo- dovino razvoja koordiniranega indeksiranja in iskanja ter sistemov za tovrstna iskanja. Do srede tridesetih let prejšnjega stoletja je prevladovalo nefleksibilno predhodno koordinirano predmetno indek- siranje, karakteristično za predmetne knjižnične kataloge. Od tedaj se je začela zamenjava predhodno koordinirane- ga indeksiranja z naknadno koordiniranim indeksiranjem. Uporabniki so se namreč počasi začeli zavedati, da tako indeksiranje, ki ga izvajajo knjižnice, ne more zadovoljiti njihovih potreb. Naknadno koordinirano indeksiranje je naravnano na zahtevo osebe, ki išče, in ne na stvar, ki jo indeksira. Ena ali več predmetnih značnic lahko ali pa tudi ne ustreza enoti, odvisno od strokovne sposobnosti katalogizatorja/klasifikatorja, ki jo obdeluje na predhodno koordinirani način po vnaprej predpisanem geslovniku. W. E. Batten je leta 1944 izumil sistem „Peek-A-Boo” za patente. Besedno zvezo information retrieval je skoval Calvin Mooers leta 1950, information retrieval kot pro- ces pa je izumil leta 1947. Besedno zvezo koordinirano indeksiranje je leta 1952 skoval Mortimer Taube, ki je istega leta tudi izumil sistem kartic Uniterm. Izvedljivost uporabe računalnikov za iskanje je prvi začel proučevati Ph. R. Bagley leta 1951. Računalniško podprt sistem Uni- term M. Taubea predstavlja uvod v ves kasnejši razvoj indeksiranja in iskanja informacij. Leta 2000 je bil razvit prototip avtomatskega semanti- čnega indeksiranja in iskanja informacij na internetu IN- TERSPACE, ki ga je po eni strani zahtevala eksponentna rast informacij na internetu, po drugi strani pa omogočila naglo naraščajoča zmogljivost osebnih računalnikov. 3 Med najbolj zanimivimi je vsekakor prispevek Pamele Spence Richards o znanstvenih informacijah za Stalinove laboratorije v obdobju 1945–1953. Avtorica prikazuje, kako se je razvijal sovjetski odnos do zahodne znanosti in s tem v zvezi sovjetska dokumentacijska praksa. Boljše- viki na čelu z Leninom niso hoteli ponoviti napake fran- coskih revolucionarjev, ki so ukinili francosko akademijo in giljotinirali Antoinea Lavoisiera, očeta moderne ke- mije. Lenin ni uničil znanstvenih institucij in je posebno skrbel, da se ni prekinil dotok znanstvenih publikacij in informacij z zahoda in da se je nadaljeval razvoj doku- mentacijskih služb za izdelavo pregledov svetovne litera- ture predvsem v fiziki, kemiji in matematiki. OCENA