OZ 2004/4

160 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 COBISS 2004 je naša prva konferenca, ki se odvija v okvirih Evropske unije in čutili smo obvez- nost, da njen program prilagodimo tej bistveno novi okoliščini. Računam, da slovenske knjižnice delijo z nami ambicijo biti povezovalna točka za vse, ki se ukvarjajo z modernizacijo knjižničarstva in da se skupaj z nami veselijo možnosti izmenjave pogledov in ocen s strokovnjaki iz Avstrije, Češke Republike, Hrvaške, Italije, Makedonije, Slovaške, Srbije in Črne gore in seveda Slovenije. Pozitivne ocene smotrnosti takšnega kroga, ki ga želimo dodatno motivirati s poimenovanjem Regi- ja priložnosti, nas vzpodbujajo, da bomo iz tega dela Evrope v prihodnje privabili še nekaj držav, ki imajo razlog in interes za skupni strokovni pogovor. iskala možnost za hitrejšo uveljavitev. Naše delo je bilo dovolj prepričljivo, da so nas priznali ljudje, ki so vedeli, kaj je informatika. Posledica tega je bila leta 1987 izbira RCUM-a kot gostitelja slovenskega sistema znanstveno- tehnoloških informacij. Mislim, da je bila to ena prvih centralnih funkcij, ki jih je neka republiška struktura – takrat je bila to Republiška raziskovalna skupnost – zaupala instituciji zunaj Ljubljane. Zahvaljujoč intenzivnemu proučevanju uspešnih infor- macijskih sistemov po svetu, še posebej v ZDA, smo hitro spoznali, da je poleg dobrih programskih rešitev pomembna tudi kritična masa uporabnikov, zaradi česar je bilo treba zbrati pogum za nastop na jugoslovanski ravni. Dr. Božidar Matić, ki ga cenimo kot človeka iz- jemne pronicljivosti in je kot član Programskega odbora sooblikovalec te konference, je v tistem času iniciral pri- stop t. i. “makroprojektov” in ni ga zmotila naša mladost in vihravost, ko smo se pojavili v Beogradu s svojo za- mislijo. S podporo Skupnosti jugoslovanskih nacionalnih knjižnic in Skupnosti jugoslovanskih univerz smo zma- gali na natečaju in v Maribor pripeljali celó zvezno insti- tucijo. V naših rokah je bil projekt Sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ). Za večino v Sloveniji je bilo to nepričakovano, za nekatere pa tudi nezaslišano, zato so naše rešitve pospremili z negativnimi ocenami. Aleksandra Kornhauser, ki nas je podpirala, je k temu pripomnila tisto znamenito: “Če bi fovšija gorela, v Sloveniji ne bi potrebovali kurjave.” Jugoslovanski projekt nas je naučil upoštevanja različno- sti, utrl nam je pot do mnogih odličnih strokovnjakov in nas lansiral v mednarodno orbito, saj tako širokopoteznih pristopov ni bilo prav veliko v svetu. V mnogih jugoslo- vanskih krajih smo pustili sled kot prvi, ki smo praktično DVAJSET LET V RAZVOJU KNJIŽNI^NIH SISTEMOV Tomaž Seljak Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: tomaz.seljak€izum.si Če kam, se bo Evropska unija v prihodnjem obdobju širi- la v ta prostor in ker naše institucije sestavljajo infrastruk- turo kulture, šolstva in znanosti, je naša dolžnost, da prvi vzpostavimo mrežo, ki bo omogočala pretok in izmenja- vo tradicij, umetnosti in spoznanj. Bolj ko bo naša mreža gosta, harmonična in živa, lažje in hitrejše bo zbliževanje v novi evropski skupnosti. To daje nam, knjižničarjem in informatikom, pravico, da svojo dejavnost predstav- ljamo kot priložnost za države, iz katerih prihajamo in obenem za Evropsko unijo, v katero smo namenjeni. Ne opravljamo navadne storitvene dejavnosti, ampak ima- mo pomembno poslanstvo. Kot organizatorji tega med- narodnega srečanja si želimo, da bi glede tega vsi delili našo samozavest, ker potem ne vidim ovire za to, da bi bilo naše prihodnje srečanje knjižnic v Regiji priložnosti dogodek, ki ga bo v svoj koledar uvrstila tudi Evropska unija in ga bo hotel izkoristiti tudi bodoči evropski ko- misar za znanost. Posebne razmere tako v Ljubljani kot v Bruslju so tokrat delovale kot omejitev, kakršne v pri- hodnje ne bo več. IZUM je pred nekaj manj kot petnajstimi leti nastal iz Računalniškega centra Univerze v Mariboru, ki se je leta 1984 konkretno soočil s potrebo po avtomatizaciji knjiž- nične dejavnosti. To se je zgodilo v Univerzitetni knjiž- nici v Mariboru, ko je tedanji ravnatelj in naš še vedno aktivni član Strokovnega sveta IZUM dr. Bruno Hartman pripravljal strokovno podlago za novo knjižnično zgrad- bo, v kateri je hotel videti tudi računalnike. Skupina informatikov iz Računalniškega centra Univerze v Mari- boru se je srečala z v prihodnost usmerjenimi knjižničar- kami v UKM-u, kar je hitro pripeljalo do rezultatov, do kakršnih se pred tem Slovenija ni mogla dokopati. Morda je k temu pripomoglo tudi okolje novoustanovljene ma- riborske univerze, ki je tudi v informacijski infrastrukturi