OZ 2004/4

216 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 M. Buckland si je v članku Dokumentacija, informacijska znanost in knjižnična znanost v ZDA zastavil 3 vprašanja in na vsakega odgovoril. • Prvo vprašanje: Zakaj so delo evropskih dokumentali- stov v ZDA ignorirali pred 2. svetovno vojno? Odgovor: Dominanten vpliv v knjižničarskih krogih pred 2. svetovno vojno v ZDA vse do šestdesetih let je imela Graduate Library School (GLS) pri čikaški univerzi; leta 1926 je pridobila ekskluzivno pravico do doktorata znanosti; fakulteta je izpostavljala predvsem sociološke, psihološke, zgodovinske in praktične vidike knjižničnih storitev, zanemarjala pa tehnološke vidike; na čikaški univerzi namreč ni bilo strojništva in se je to odražalo tudi na programski orientaciji GLS; istočasno je bila gospodarska kriza in tehnološke inovacije niso imele prioritete; nasprotno so bili evropski dokumenta- listi navdušeni nad tehnološkimi inovacijami. • Drugo vprašanje: Zakaj je v šestdesetih letih prejš- njega stoletja prišlo do spopada med informacijsko in knjižnično znanostjo? Odgovor: Zmaga v 2. svetovni vojni in uspešna za- ščita nacionalnih interesov med hladno vojno sta bili rezultat predvsem tehnološke prevlade ZDA. Nastala je državno financirana velika znanost (Big Science). Pojavili so se tehnološko misleči posamezniki zunaj knjižničarstva, ki so v okviru nove, informacijske zna- nosti razvijali in uporabljali novo informacijsko teh- nologijo pri reševanju starih problemov. Do konflikta ne bi prišlo, če najbolj vplivna fakulteta za knjižnično znanost v ZDA GLS ne bi bila izrazito humanistično in netehnološko usmerjena. Konflikt je prenehal šele v poznih sedemdesetih letih. • Tretje vprašanje: Zakaj so bile tehnološke inovacije gonilna sila v razvoju knjižničarstva v ZDA konec 19. stoletja in zopet šele konec 20. stoletja in zakaj je vmes knjižničarstvo zastalo v tehnološkem razvoju? Odgovor: Za ta tehnološki zastoj je spet odgovorna netehnološka programska orientacija čikaške knjižni- čarske šole, ki je povzročila tudi grupiranje nosilcev razvoja zunaj knjižničarstva okrog nastajajoče infor- macijske znanosti. Zanimanje za evropski dokumen- talizem je v ZDA zamujalo za 20 let. Evropski do- kumentalisti iz tridesetih let, ki so v glavnem pisali v francoskem in nemškem jeziku, so bili do nedavnega pozabljeni v angleško govorečih državah. M. Buckland in Z. Liu sta v članku Zgodovina informa- cijske znanosti podala pregled virov o razvoju informa- cijske znanosti kot znanosti, ki je osredotočena na prika- zovanje, obdelavo (bibliografije, katalogi, klasifikacije), shranjevanje, prenos, selekcijo (filtriranje, iskanje) ter uporabo dokumentov in sporočil. Objavljena bibliografija je rezultat poizvedb v bazi Information Science Abstracts (ISA) in LISA. Selekcijo virov s kratkimi opombami o vsebini pa sta priredila po shemi ISA. Bibliografija prispevkov o zgodovini informacijske znano- sti v Severni Ameriki 1900-1997 od Roberta V. Williamsa, Lairda Whitmira in Colleena Bradleyja vključuje ca. 550 zapisov knjig, sestavkov v knjigah, člankov ter neob- javljenega gradiva in disertacij. Bibliografija je rezultat projekta, ki je bil financiran s sredstvi Specialne delovne skupine za zgodovino informacijske znanosti ASIS. Sicer se od leta 1994 v okviru projekta zbira gradivo za prouče- vanje 130 posameznikov in 50 organizacij. Za projekt se je prijavilo zelo malo ustanov v ZDA, ki bi bile zainte- resirane za zbiranje, obdelavo in shranjevanje tovrstnega arhivskega gradiva. Po prvotnem načrtu naj bi bilo zajeto obdobje 1900–1990, vendar je bil projekt časovno skrčen na obdobje do leta 1970. Avtorji bibliografije niso imeli namena pokriti tudi knjiž- ničarstva in računalniških ved, ki so sicer tesno povezane z informacijsko znanostjo. V bibliografijo so vključeni tudi prispevki s področja biologije in kemije. Druge disci- pline so zelo slabo zajete in se avtorji zavedajo, da je to glavna pomanjkljivost njihove bibliografije. Kot je videti, se kolektivni spomin informacijske znanosti v zadnjih desetih letih intenzivno razvija. Zgodovinske raziskave so nesporno pokazale, da se moderna informa- cijska znanost razvija že več kot 100 let. Z vpeljavo ime- na informacijska znanost v svoj naziv leta 1990 je IZUM „rešil” obraz slovenske znanstvene in strokovne javnosti, vendar slovenska znanstvena birokracija še do danes ni bila sposobna uvesti informacijske znanosti v svoje klasi- fikacijske sheme kljub stoletni tradiciji te znanosti. Opombe: 1 Avtor tega pregleda je omenjeni članek predstavil v svoji knjigi Komunikacijska filozofija znanstvenih časopisa (Zagreb: Globus, 1988). 2 Informacije so tako pomembna entiteta, da bi bilo res čudno, če o njih ne bi teoretično razmišljali že staroveški misleci. Avtor tega preglednega članka je ugotovil, da je že Platon zastavil teorijo konsolidacije informacij (gl. opombo 1). Evangelij po Janezu se začenja takole: „V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo.” F. I. Dret- ske je začel svojo knjigo s parafrazo omenjenega začetka Evan- gelija po Janezu: „V začetku je bila informacija. Beseda je prišla OCENA