OZ 2004/4

COBISS OBVESTILA Z letom 2005 je zaživel servis Vprašaj knjižničarja Knjižnice hranijo neizmerno bogastvo znanja, so pa le “pokopališča knjig”, če ne znajo predsta- viti, kar se v njih skriva. Temu služi obsežna intelektualna infrastruktura, ki zajema indeksiranje, klasificiranje, katalogiziranje in druge postopke organiziranja znanja. Računalniki so pri tem odprli dodatne perspektive, še posebej s svetovnim spletom kot mrežo znanja. Okolje, ki noče ali ne zna uporabiti razpoložljivih metapodatkov v knjižnici, ne more računati na koristi od družbe znanja. Referenčne službe, ki so v knjižnicah na razpolago uporabnikom, da se lažje znajdejo v zbirkah gradiva in informacij, so iz leta v leto bolj pomembne, v vedno večji meri pa se poslužujejo tudi računalniških orodij in spletnih komunikacij. IZUM je med mnogimi preizkušenimi rešitvami iz- bral kooperativni virtualni referenčni servis, ki ga je razvila Kongresna knjižnica in je podprt z orodjem QuestionPoint. V svetu je znan pod imenom Ask a Librarian. V njem deluje preko 700 knjižnic z vsega sveta, poskusno pa je bil med njimi tudi IZUM. Slovenski referenčni servis Vprašaj knjižničarja je začel delovati s 1. januarjem 2005 v okviru sistema COBISS.SI. Skupaj z IZUM-om ga izvaja deset knjižnic. Posebej usposobljeni knjižničarji informatorji z uporabo klepetalnice ali elektronske pošte od ponedeljka do petka nemudoma ali v 24 urah odgovorijo na najrazličnejša vprašanja uporabnikov. To sicer ne zamenjuje referenčne službe v samih knjižnicah, ta bo še zmeraj obstajala, vendar pa bo sedaj mogoče doseči informa- cije tudi preko spleta. Od referenčnega servisa lahko uporabniki pričakujejo predvsem odgovore, izhajajoče iz razpoložljivih virov v knjižnici, resnost uporabnikovega namena pa bo nedvomno razvidna iz vprašanj samih. Referenčni servis je brezplačen in ni pogojen s članstvom v knjižnici. IZUM je referenčni servis Vprašaj knjižničarja javnosti prvič predstavil 28. decembra 2004 na novinarski konferenci v Mariboru, kjer so pogodbo o sodelovanju podpisali Narodna in univerzi- tetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, Centralna tehnična knjižnica, Centralna medicin- ska knjižnica, Centralna ekonomska knjižnica, Knjižnica Otona Župančiča, Mariborska knjižnica, Osrednja knjižnica Celje, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto in IZUM, pričakuje pa se nagla širitev kroga sodelujočih, saj se bodo morale ob vse večji uporabi informacijske tehnologije v Sloveniji temu prej ali slej prilagoditi vse knjižnice. Biserka Fortuna