OZ 2004/4

M 161 ORGANIZACIJA ZNANJA 2004, LETN. 9, ZV. 4 demonstrirali uporabnost novih informacijskih in komu- nikacijskih tehnologij. No, zgodovina v tem delu Evrope je nato ubrala drugo pot in ni stvar informatikov, da bi se spuščali v njeno analiziranje in vrednotenje. Iz razdalje petnajstih let bom rekel, da se je naše delo- vanje v samostojni Sloveniji nadaljevalo brez prekinitve. Spet so bili pomembni posamezniki, ki so v vladi in v parlamentu razumeli dolgoročni pomen IZUM-ovega delovanja in ga v odločilnih trenutkih podprli. Naj samo omenim prvega ministra za znanost dr. Petra Tanciga, ki nas je ustoličil kot javni zavod na področju nacionalne informacijske infrastrukture. Ker danes praznujemo, se nočem spominjati tistih, ki so nam leto za letom “stregli po življenju”, ampak z op- timizmom ugotavljam, da je vedno prevladalo mnenje onih drugih, ki so razumeli izzive časa in so bili dovolj pogumni za sprejemanje dolgoročnih razvojnih odločitev. In trdno sem prepričan, da bodo takšni z nami tudi v prihodnje. Naj bo to upanje zaključek dolžnega spomina na IZUM-ovo zgodovino. V nadaljevanju bi rad usmeril vašo pozornost naprej k tiste- mu, kar se nam obeta in kar bi radi dosegli. Ne gre za “gra- dove v oblakih”, saj sam najbolje vem, kako nehvaležno je napovedovati prihodnost na informacijskem področju. Po drugi strani pa govorimo o infrastrukturi in te še nihče ni mogel zgraditi na pamet, ne da bi vedel, kam naj ga pri- pelje cesta, železnica itd. Izhajam iz nespornega dejstva, da so končni uporabniki množično sprejeli COBISS, ki je postal pojem mrežne storitve v Sloveniji. Ne bi se rad pre- naglil, a mislim, da se je že zgodil preobrat, ko nam ne bo treba več siliti ljudi k uporabi virtualne knjižnice, ampak so začeli oni sami pritiskati na nas, ker hočejo več, bolje in hitreje. Če smo morali v preteklosti ogromno truda vla- gati v prepričevanje o neobhodnosti računalniške podpore knjižničarstvu in smo vedno znova trepetali, ali nas bodo politiki razumeli, smo sedaj vsi skupaj pod pritiskom sto tisočev uporabnikov, ki od države upravičeno pričakujejo kakovostno informacijsko infrastrukturo. Gre za odločilne vzvode v razvoju Slovenije, zato upam, da se bomo v priho- dnje bolj poglobljeno in bolj zavezujoče dogovarjali o stra- tegiji našega področja. Nacionalni knjižnični informacijski sistemi lahko preživijo le pod pogojem, da so integrirani na mednarodni in globalni ravni. Uporabniki od njih pričakujejo, da jim bodo odpirali vrata do vseh repozitorijev znanja, ne glede na njihovo lokacijo na zemeljski obli. Zato je treba dosle- dno in konsistentno upoštevati mednarodne knjižničarske, informacijske in telekomunikacijske standarde, ker je samo na ta način zagotovljena izmenljivost informacij. Knjižnice, ki se temu upirajo ali se v zvezi s tem preveč obotavljajo, so se same obsodile na smrt. Nekoč se je zdelo smešno govoriti o konkurenci knjižnic in knjižničnih informacijskih sistemov, danes je to neiz- prosno dejstvo. Standardizacija in komunikacijski splet nam odpirata dostop v druga okolja, a ta povezava je vedno dvosmerna in drugi ponudniki prihajajo tudi v naš prostor, k “našim” uporabnikom. Če hočemo, da bodo ti uporabniki ostali “naši”, jim moramo zago- toviti enako kakovostno informacijsko podporo, kot jo lahko dobijo od tujcev. Že danes je potrebno testi- ranje naše konkurenčnosti, in to pri uporabnikih, ki so najzahtevnejši in obenem najpomembnejši za razvoj: pri najbolj inovativnih industrijskih panogah, pri raziskoval- no-razvojnih inštitutih, pri podiplomskih šolah itd. Če ne bi bili sposobni dohitevati njihovih potreb, bi si le-ti poiskali podporo pri tuji konkurenci. Naša ambicija mora biti, da bo COBISS razpoznaven sistem v Evropski uniji in da nas bodo upoštevali na mednarodni sceni avtomatizacije knjižnic. Ne gre za IZUM-ovo domišljavost, ampak za interes vseh uporab- nikov sistema COBISS, da njihov sistem koraka vštric z razvojem. Načelno je jasno, kako uresničiti takšen cilj: treba je dvigati kakovost in širiti uporabo. Lahko tudi v obrnjenem zaporedju, saj večja razširjenost prinaša tudi več razvojnih virov. Pri tej strategiji pa nas spremlja obi- lica težav in nerazumevanj: • mnogi mislijo, da je sistem COBISS enkraten izdatek in oporekajo kontinuiranim vlaganjem v nadaljnji raz- voj sistema; • nekatere moti “izvoz” COBISS-a, ker menijo, da bo slovensko knjižničarstvo s tem izgubilo neko pred- nost. Prenos slovenskega znanja o avtomatizaciji in računalniškem povezovanju knjižnic v druge države je velik izziv, vendar je večstransko koristen in neobhoden. Šele s tem se potrjujemo kot mednarodno konkurenčen sistem, ne le z zornega kota informacijskih rešitev, ampak tudi z zornega kota mednarodne primerljivosti knjižničarske dejavnosti. Od samih začetkov pred dvaj- setimi leti se zgledujemo po OCLC, kasneje pa sta med referenčne hiše prišla še ExLibris in Pica. Naše učne poti v Dublin/Ohio, v Leiden in v Tel Aviv so nas prepričale, da se ne smemo zapirati, ampak nasprotno graditi mosto- ve med knjižničnimi sistemi. Na začetku se je zdelo, da so najzahtevnejša stvar tehnološki vmesniki, a v resnici je največ energije potrebne za premagovanje organizacijskih in miselnih ovir. Nismo trgovci in se ne zatekamo k metodam, s kateri- mi se da pretentati kupca. S svojo ponudbo za sodelo- Tomaž Seljak: DVAJSET LET V RAZVOJU KNJIŽNIČNIH SISTEMOV