OZ 2005/1

M 7 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 1. Zagotoviti usklajeno vodenje vseh aktivnosti, pove- zanih z urejanjem bibliografske baze raziskovalcev (BBR). Ta naloga naj bi bila zaupana Komisiji za BBR pri SAZU, operativno pa naj bi izvajanje sklepov komisije vodil strokovni sodelavec za področje scientometrije, ki bi koordiniral delo ekspertov za BBR pri specializiranih informacijskih centrih. “Bibliografske baze raziskovalcev” ni mogoče urejati neodvisno od drugih vsebin in funkcionalnosti COBISS-a, poleg tega pa je treba dobro poznati vsebinske, organi- zacijske in tehnološke komponente sistema. Povsem ne- mogoče je, da bi to zmogel koordinirati kdor koli izven IZUM-a. 2. Bibliografijo raziskovalcev je treba organizirati kot samostojno bibliografsko bazo raziskovalcev (BBR) ob ohranitvi načela enkratnega vnosa podatkov. To je neizvedljivo, nesmiselno in predvsem nepotrebno! Multifunkcionalnost bibliografsko-kataložne baze poda- tkov COBIB je ena od najpomembnejših odlik COBISS-a. 3. Uskladiti je treba kriterije za gradnjo bibliografske baze raziskovalcev (glede selekcije gradiva, klasifi- kacije raziskovalnih kazalcev, točkovanja ipd.) med potencialnimi uporabniki baze ... Po potrebi je treba kriterije dopolniti, kar zlasti velja za kriterije stro- kovne in pedagoške uspešnosti. /.../ Usklajevanje vodi Komisija za BBR pri SAZU ... Najprej bi morali ugotoviti, kdo je sposoben katero od nalog zadovoljivo realizirati in zagotoviti konsistentno rešitev problema. 4. Vzpostaviti je treba jasne kriterije za selekcijo pri vnosu podatkov v bibliografsko bazo raziskovalcev ... Selekcija pri vnosu podatkov bi osiromašila uveljavljen enoten sistem vodenja bibliografij za različne namene uporabe. Selekcijo bibliografskih zapisov je treba zagoto- viti pri uporabi baze podatkov in ne pri njeni gradnji. 5. Izdelati je treba podroben postopek za kategorizacijo znanstvenih dokumentov, ki se upoštevajo kot biblio- metrični kazalci raziskovalne uspešnosti. /.../ MZT naj v sodelovanju s komisijo za BBR pri SAZU izbere med sodelavci specializiranih informacijskih centrov za vsako od šestih skupin ved po eno osebo, ki bi kot eks- pert za BBR prevzela odgovornost za kategorizacijo znanstvenih dokumentov in njihovo ustrezno vsebinsko obdelavo. Nerealno je pričakovati, da bi bil kdor koli pripravljen samostojno prevzeti odgovornost za izvajanje te naloge. 6. Gradivo v bibliografski bazi raziskovalcev je treba čimprej kategorizirati po klasifikaciji, ki jo je pripra- vila projektna skupina SAZU in je že usklajena s pred- stavniki glavnih skupin uporabnikov. Klasifikacija po veljavni tipologiji dokumentov/del mora ostati neodvisna od vrednotenja po kakršni koli metodo- logiji. Razvrščanje gradiva v kategorije po predlogu pro- jektne skupine se mora reševati pri vrednotenju in ne pri vnosu podatkov v COBISS. Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju razisko- valne uspe{nosti v Sloveniji (januar 2005) Navodila vsebujejo veliko spornih organizacijskih napo- tkov za delo OSIC-ev ter za “prireditev COBIB-a za po- trebe kategorizacije znanstvenih publikacij in dodajanje oznak raziskovalnih kazalcev”, ključni pa so naslednji: 1. Vsak center obravnava publikacije avtorjev s svojega področja. Pri večavtorskih publikacijah odgovornost za kategorizacijo publikacije prevzema center, kamor sodi prvi slovenski avtor publikacije, ki ima šifro raziskovalca. V tem primeru lahko publikacijo kate- gorizira samo ta center, ki mora o tem obvestiti centre drugih avtorjev in si zagotoviti njihovo soglasje. Za preverjanje in potrjevanje tipologije je razdelitev bi- bliografskih enot po znanstvenih področjih enostavnejša na podlagi vrstilca UDK v bibliografskem zapisu (z ne- katerimi izjemami, ko je razvrstitev možna le na podlagi šifre raziskovalnega področja avtorja). Pri večavtorskih publikacijah je usklajevanje med centri smiselno le v spornih primerih. Čisti nesmisel pa je, da bi OSIC-i ročno tudi kategorizirali publikacije avtorjev s svojega področja (glede na trenutno veljavno metodologijo vrednotenja znanstvene uspešnosti). 2. Organizacije kreatorke zapisov sodelujejo z ustreznim specializiranim centrom. Zagotavljati mu morajo vpogled v publikacije, ki bi po tipologiji sodile med znanstvene publikacije in pri katerih je prvi avtor s šifro raziskovalca z njenega znanstvenega področja. V ta namen ustrezne publikacije redno pošiljajo centru v najprimernejši obliki (original, kopijo, elektronsko verzijo). V procesu vzajemne katalogizacije je lahko kreator ali redaktor bibliografskega zapisa kdor koli, ki ima za to potrebno licenco. Razvrščanje knjižnic (organizacij kre- atork zapisov) po znanstvenih področjih je nesmiselno, Tomaž Seljak: ROČNA ALI RAČUNALNIŠKO PODPRTA KATEGORIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ?