OZ 2005/1

8 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 ker veliko knjižnic pokriva različna znanstvena področja (NUK, CTK …). Tudi redno pošiljaje publikacij centrom v najprimernejši obliki ne bi bilo racionalno. Smiselno je, da OSIC od kreatorja zapisa (?) ali od avtorja publikacije zahteva primarni dokument samo v primeru, ko se na podlagi podatkov v bibliografskem zapisu pojavi dvom v pravilnost tipologije in OSIC-u primarni dokument ni dosegljiv kako drugače. 3. Program za vnos v COBIB oziroma v bibliografijo raziskovalcev bi bilo potrebno dopolniti tako, da bo mogoče relevantnim zapisom dodati podatek “šifra raziskovalnega kazalca”. Podrobnosti o tem podatku bo treba urediti s strokovnjaki IZUM-a. Ta podatek bodo lahko dodajale zapisu le za to odgovorne osebe iz osrednjih specializiranih informacijskih centrov. Avtorizacijo bo dodeljevala Komisija SAZU za sprem- ljanje raziskovalne uspešnosti, in sicer tako, da bo imel vsak center po eno odgovorno osebo. V bibliografski zapis sodi le tipologija, ki predstavlja konstanto, ne pa tudi kazalec znanstvene uspešnosti (t. i. KRU), ki predstavlja spremenljivko in je rezultat takšne ali drugačne metodologije kategorizacije bibliografskih enot. OSIC-i bi z verifikacijo in (po potrebi) redigiranjem bibliografskih zapisov lahko pomembno prispevali k verodostojnosti dodeljene tipologije in s tem k verodo- stojnosti rezultatov računalniško podprte kategorizacije. Pri 600 katalogizatorjih v sistemu COBISS.SI se na- pakam namreč ni mogoče izogniti. IZUM bo zato od- govornim osebam OSIC-ev dodelil posebna uporabniška imena in gesla s pooblastilom za potrjevanje tipologije v bazi podatkov COBIB.SI. Ob potrditvi tipologije se bo v bibliografski zapis vpisal datum verifikacije in oznaka odgovorne osebe (ConfirmTD: dd.mm.llll OSICD::JUG). Ažuriranje bibliografskega zapisa bo omejeno na “zakle- panje” tipologije. Če pa bo odgovorna oseba ugotovila, da razporeditev po tipologiji zanesljivo ni ustrezna, bo moral katalogizator/bibliograf z ustrezno licenco (vsak OSIC ima vsaj enega katalogizatorja s potrebno licenco) tipologijo najprej spremeniti. Kasnejše spremembe tipo- logije bodo možne le, če bo odgovorna oseba katerega koli OSIC-a ali IZUM-a tipologijo “odklenila”. 4. Sodelovanje centrov med seboj in s Komisijo SAZU: • Če centri ne morejo uskladiti ocene posamezne pu- blikacije, center, ki je publikacijo prvotno ocenil, o tem obvesti komisijo oziroma njenega področnega člana. Komisija sprejme sklep, ki je obvezujoč. V tem primeru kategorizacijo potrdi relevantni član Komisije SAZU. • Če se avtor pritoži na dodeljeni raziskovalni kaza- lec, mu mora odgovorna oseba pojasniti, zakaj je ta kazalec dodeljen. Če pojasnilo avtorja ne zado- voljuje, se lahko pritoži komisiji SAZU, ki dokonč- no odloči in o tem obvesti center in pritožnika. • Kadar o dodeljenem raziskovalnem kazalcu odlo- ča komisija SAZU, je v zapisu potrebno to označiti bodisi z dodajanjem kode ustreznega člana komisi- je ali kako drugače. Predmet takšnega postopka obravnave je lahko le tipo- logija in ne kazalec raziskovalne uspešnosti. OSIC bi moral v primerih, ko formalni kriteriji ne zadoščajo za odločitev o spremembi tipologije, najprej stopiti v stik s prvim avtorjem in poskušati pridobiti njegovo soglasje za spremembo tipologije. Če z avtorjem/avtorji uskladitev ne bi bila uspešna, bi OSIC posredoval primer pristoj- nemu strokovnemu telesu ARRS (Komisiji SAZU), ki bi arbitrarno odločilo o spremembi tipologije. O tem bi OSIC obvestil avtorja/avtorje, ki bi morali imeti možnost pritožbe. RA^UNALNI[KO PODPRTA KATEGO- RIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ Možnost računalniško podprte kategorizacije izhaja iz predpostavke, da so računalniško dostopni vsi viri po- datkov, na katerih sloni metodologija kategorizacije in vrednotenja znanstvenih publikacij: • bibliografski zapisi s tipologijo 1.01, 1.02, 1.03, 2.01 in 1.16 v bazi podatkov COBIB.SI; • seznami revij, ki jih indeksirajo baze podatkov SCI Expanded, SSCI in A&HCI v okviru sistema Web of Science; • faktorji vpliva revij v bazi podatkov JCR; • seznami revij, ki jih indeksirajo mednarodne speciali- zirane baze podatkov; • seznam izbranih slovenskih revij, ki jih ne indeksirajo pred tem navedene baze podatkov; • seznam mednarodnih (znanstvenih) založb in • seznam nacionalnih (znanstvenih) založb. Pri tem so uporabni le seznami revij s številkami ISSN. Pri seznamih založb je nekaj več težav, ker predpona šte- vilke ISBN ne predstavlja vedno enolične identifikacije založbe, na podlagi različnih imen založb pa je včasih tudi težko prepoznati, kdo je kdo. Na sliki 1 je predstavljen model računalniško podprte kategorizacije znanstvenih publikacij, tabela 1 pa pred- stavlja rezultat poskusne kategorizacije znanstvenih pu- blikacij po metodologiji ARRS za 4052 raziskovalcev. Tomaž Seljak: ROČNA ALI RAČUNALNIŠKO PODPRTA KATEGORIZACIJA ZNANSTVENIH PUBLIKACIJ?