OZ 2005/1
M 17 ORGANIZACIJA ZNANJA 2005, LETN. 10, ZV. 1 vsem ekonomski. Zato obstaja utemeljen sum, da odlo- čitev o tem, ali neka založba bo na spisku mednarodnih znanstvenih založb ali ne, ne bi bila sprejeta zgolj na pod- lagi objektivnih in nevtralnih znanstvenih argumentov. Ugotovitev avtorjev Navodil, da v svetu ni znan “primer enotne nacionalne in kooperativne bibliografije znanstve- nih del”, kot je to slovenska bibliografija raziskovalcev v sistemu COBISS, bi torej morda veljalo uporabiti tudi pri razmisleku o njihovem izdelku – in slej ko prej ugotoviti, da v svetu niso znani poskusi, da bi z enotnim vatlom in z enakimi objektivnimi kriteriji izmerili vsa objavljena monografska znanstvena dela, ne glede na področje, na katerega posegajo. Ali, če smo še bolj neposredni, eden od razlogov za protislovja, ki jih prinašajo Navodila, se morda skriva tudi v dejstvu, da se njihovi avtorji niso dovolj zamislili nad lastno ugotovitvijo, da za model vrednotenja znanja, kot ga predlagajo, v strokovni litera- turi v svetu “ni najti tovrstne opore”. Predvsem pa bi bilo produktivno, če bi k oblikovanju kriterijev povabili tudi strokovnjake, ki se strokovno in raziskovalno ukvarjajo z organizacijo in vrednotenjem znanja: pri izdelavi Navodil in Pravilnika namreč ni sodeloval nihče, ki bi si akadem- ski in/ali habilitacijski naziv pridobil na omenjenih po- dročjih. Takih strokovnjakov pa je v Sloveniji kar nekaj, delujejo tudi znotraj nekaj različnih ustanov: možnost izbire je torej zagotovljena, zato ni nič prenapet zaklju- ček, da je skrajni čas, da tudi za to področje začne veljati enako kot za druga – namreč, da je koristno, če imajo pri vsem kaj besede tudi strokovnjaki. Opombe 1 Podatke navajamo po spletni strani Svetovnega združenja založni- kov (IPA), ki za zadnja leta žal niso ažurirani. Reference [1] Bellaigue, E. (2004): British Book Publishing as a Bussiness since the 1960s. London: The British Library. [2] Davies, G. (1996): Book Commissioning and Acqusition. London & New York: Blueprint (Routledge). [3] Dessauer, J. P. (1994): Book Publishing: The Basic Introduction, New York: Continuum. [4] Gradivo za sestanek z osrednjimi specializiranimi informacijskimi centri (23. 2. 2005), Maribor: Izum. [5] KOVAČ, M. (2001): Slovensko in evropsko knjižno založništvo : stagnacija pod plaščem odličnosti? Knjižnica [Tiskana izd.], (2001)45, 1–2, 81–98. [6] Navodila za delo osrednjih specializiranih informacijskih centrov pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti v Sloveniji (delovno gradivo, Ljubljana, januar 2005). Dostopno na spletnem naslovu http://www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/kateg-znan-publ.asp. [7] Pravilnik o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infra- strukturnih programov. Dostopno na spletnem naslovu http:// www.arss.gov.si/sl/progproj/rprog/akti/prav-programi.asp. [8] Svetovna organizacija založnikov (International Publisher‘s Asso- ciation). Dostopno na spletnem naslovu http://www.ipa-uie.org. [9] Xlibirs na spletnem naslovu http://www2.xlibris.com. Miha Kovač: PROTISLOVJA VREDNOTENJA ZNANSTVENEGA DELA: KAKO DOLOČITI PRAVO ZNANSTVENO ZALOŽBO?
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5